Zveza Slovencev iz FJK najprimernejša oblika povezovalnega foruma politične in civilne družbe

Zveza Slovencev iz Furlanije Julijske krajine je v danih pogojih in ob upoštevanju stvarnosti znotraj manjšine najbolj primerna oblika povezovalnega foruma politične in civilne družbe. Takšno je mnenje Izvršnega odbora SKGZ, ki se je pod vodstvom predsednika Rudija Pavšiča sestal v ponedeljek, 26. maja, v Trstu. Zveza Slovencev naj bi postala omizje, ki bi združevalo osrednje in najbolj reprezentativne manjšinske subjekte z namenom, da bi razpravljali in odločali o prioritetnih in za manjšino vitalnih vprašanjih v času, ki je zelo pomemben in celo odločilen za nadaljnji razvoj Slovencev v Italiji. Manjšina potrebuje boljšo notranjo povezavo in več dialoga. To si želijo ljudje in to potrebuje naša organizirana skupnost, ko ni jasno, kakšna bo politika do Slovencev tako rimske kot deželne desnosredinske vlade, in ko nekatere pomembne slovenske institucije preživljajo nelahke čase. Zaradi povedanega je Izvršni odbor dal mandat predsedniku, naj nadaljuje z informativnimi srečanji z namenom, da preveri in pospeši možnosti za široko predstavništvo Slovencev v Italiji. Na seji vodstvenega organa SKGZ so člani vzeli v pretres tudi druge predloge (npr. izvoljeno zastopstvo), ki so se oblikovali po pobudi krovne organizacije in izrazili pripravljenost, da se v vsemanjšinskem dialogu poišče primerna sinteza stališč. SKGZ je mnenja, da je bistven cilj, saj bi javnost težko razumela poteze, ki ne gredo v smeri enotnega nastopanja, ampak težijo k zamejenemu središču odločanja ter k zaviranju procesa boljšega in široko zastavljenega predstavniškega foruma. Manjšina, ki nima primernega ter široko reprezentančnega zastopstva in vodstva, ki je v stanju sprejemati za skupnost vitalne odločitve, je šibka. SKGZ želi s konkretnimi predlogi prispevati, da bi takšno šibkost čimprej odpravili, saj ni več časa za oklevanje in za nesposobnost odločanja in prevzema odgovornosti. Trditev krepijo dejstva. Sklep goriške občinske uprave, takšno je mnenje SKGZ, je v nasprotju z zakoni in s samo dosedanjo prakso. V tem smislu Izvršni odbor podpira pobudo goriške Zveze, ki je v sodelovanju z odvetnikom Paolom Vizintinom sestavila pravni ugovor proti sklepu goriškega občinskega odbora, na podlagi katerega v mestnem središču ne bodo več razobešali javnih sporočil in uradnih objav v slovenskem jeziku. Na podlagi zakona, piše v ugovoru SKGZ, je treba dvojezičnost v javnih sporočilih in javnih objavah izvajati na celotnem območju goriške občine. Zato je občina nepravilno tolmačila člene zaščitnega zakona. Sedaj je na potezi župan Romoli, ki ne more spregledati dejstva, da je odbor slabo interpretiral zaščitnega zakona in očitno "politično" restriktivno interpretiral aplikacijo zaščitnih norm. Goriški primer pa ne bo nujno edini in osamljen. Ob tem je Izvršni odbor SKGZ obravnaval še nekatera vprašanja. Glede taborišča v Viscu je predsednik SKGZ pisal predsedniku Napolitanu in zaprosil za njegovo intervencijo. Odbor je nato sprejel predlog predsednika, naj bi vlogo deželnega organizacijskega tajnika prevzel Marino Marsič, in sicer od septembra dalje. Zveza je nadalje sklenila, da bo odslej bolj prisotna v središču Trsta s pobudami in stiki. Obenem bo pripravila nekaj pobud z namenom, da ponudi mladim možnost večjega angažiranja v okviru same Zveze in vanjo včlanjenih organizacij. Končno bo Zveza z ozirom na pomembna vprašanja, ki zahtevajo hitre in učinkovite odgovore, sestavila dve specifični delovni telesi: komisijo za šolstvo in za kulturo.