PREAMBULA
Slovenska gospodarsko-kulturna zveza (SGKZ) je bila ustanovljena leta 1954 v Trstu. Ustanovni člani so bili: Kmečka zveza iz Trsta, Slovensko gospodarsko udruženje, Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, Slovensko narodno gledališče, Narodna in študijska knjižnica, Glasbena matica, Podporno društvo Dijaška matica, Ljudska knjižnica, Odbor za zgraditev Kulturnega doma, Društvo slovenskih srednješolcev, Slovensko planinsko društvo v Trstu, Slovenski taborniki na Tržaškem, Tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir in Aeroklub.
Leto pozneje so Zveza slovenskih prosvetnih društev, Dijaška matica, Akademski in srednješolski klub Simon Gregorčič, Podporno društvo, Zadruga Oslavje, Posojilnica Doberdob, Posojilnica Sovodnje ter Goriška nabavna in prodajna zadruga v Gorici ustanovili Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ).
Do združitve SGKZ in SKGZ je prišlo leta 1958. Pri združitvi obeh organizacij je sodelovalo tudi KD Ivan Trinko iz Čedada. V naslednjih letih so se pridružile še druge organizacije z Videmskega (časopis Matajur, Zveza slovenskih izseljencev iz Benečije in Zavod za slovensko izobraževanje).
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (v nadaljevanju tudi: SKGZ) povezuje organizacije, ustanove in posameznike na deželni ravni.
V prizadevanju za skladen razvoj avtohtone slovenske jezikovne manjšine v Italiji, njeno notranjo povezanost in uveljavljanje lastne identitete ohranja SKGZ svojo zgodovinsko dediščino, ki se zrcali v sporočilu Prešernove Zdravljice, v izročilih svobodoljubja ter v vrednotah slovenskega upora proti fašizmu. Temeljno vodilo organizacije je prizadevanje za demokratične odnose med ljudmi in narodi ter za zaščito človekovega dostojanstva, solidarnosti, blaginje in miru.
SKGZ si prizadeva za oblikovanje skupne, demokratične in pluralistične organizacije Slovenk in Slovencev v Italiji na temelju čim širšega konsenza v slovenski narodni skupnosti.
Delovanje SKGZ je namenjeno slovenski narodni skupnosti v Italiji in poteka v slovenskem jeziku.
(Kjer ni drugače navedeno, se moški slovnični spol uporablja nezaznamovano za označevanje vseh spolov).
STATUT
1. člen
Ime in sedeži
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (v nadaljevanju SKGZ) je samostojna nestrankarska organizacija Slovencev v Italiji in nima pridobitnih namenov.
SKGZ deluje na območju dežele Furlanije – Julijske krajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna manjšina: na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Pravni sedež je v Trstu. Pokrajinski sedeži so v Trstu, v Gorici in v Čedadu.
2. člen
Cilji
Cilji SKGZ so:
– prizadevati si, da bodo pravice in interesi slovenske jezikovne manjšine v Italiji enakopravno upoštevani na jezikovnem, kulturnem, političnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, socialnem in drugih področjih ter da bo manjšini in njenim pripadnikom zagotovljena dejanska enakopravnost. Za uresničevanje teh ciljev se SKGZ sklicuje na določila državne ustave in deželnega statuta FJK, državnih in deželnih zaščitnih zakonov, na mednarodne obveznosti italijanske države ter na vse mednarodne akte in dokumente, ki zagotavljajo pravice manjšin;
– prispevati tako k splošnemu družbenemu napredku in demokratičnim odnosom v italijanski družbi kot k utrjevanju solidarnosti med ljudmi, medkulturnega dialoga ter sožitja med narodi, v duhu izročila Evropske unije;
– povezovati kulturne, gospodarske, izobraževalne, športne, socialne, medijsko- informacijske in druge organizacije in dejavnosti ter jih v duhu vzajemnosti podpirati;
– ppovezovati in usklajevati stališča in interese slovenske jezikovne manjšine ter skrbeti za uveljavljanje pravic Slovencev v Italiji;
– prizadevati si za čim tesnejše stike z ustanovami v Republiki Sloveniji ter s Slovenci v sosednjih državah in po svetu za uresničevanje načela skupnega slovenskega kulturnega prostora;
– aktivno prispevati k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju prebivalstva obmejnih območij ter k utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednjimi državami;
– vzpostaviti in vzdrževati stike z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter z narodnimi in jezikovnimi manjšinami v Furlaniji Julijski krajini in drugod v Italiji;
– uveljavljati in zastopati interese slovenske jezikovne manjšine v pristojnih evropskih in mednarodnih forumih ter sodelovati z drugimi manjšinskimi skupnostmi.
3. člen
Dejavnosti
SKGZ si prizadeva, da bi navedene cilje dosegla s prirejanjem posvetov, srečanj, seminarjev in raziskav, z izdajanjem publikacij ter z organiziranjem razstav, dogodkov in prireditev tudi mednarodnega pomena.
SKGZ lahko:
– sodeluje v javnih komisijah, v katerih je predvidena udeležba predstavnikov združenj;
– predlaga ustanovitev fundacij, študijskih centrov, znanstvenih zavodov, ustanov, institucij, zadrug in družb s sorodnimi cilji ter v njih sodeluje;
– promovira organizacije, združenja, federacije in konfederacije, ki imajo sorodne cilje in SKGZ dopuščajo avtonomijo, se vanje vključi ter v njih sodeluje;
– daje pobude za javne shode in zborovanja za uveljavljanje ciljev tega statuta;
– s svojim predstavništvom aktivno sodeluje v dejavnostih za razvoj in pozitivno integracijo v deželnem, državnem, evropskem in mednarodnem prostoru;
– promovira družbeno koristne, vzgojne, izobraževalne, poklicno usmerjevalne dejavnosti. SKGZ lahko sklepa sporazume z javnimi upravami in zavodi javnega in zasebnega prava;
– promovira javna zbiranja sredstev, ki so namenjena družbeni solidarnosti, in nudi potrebna sredstva in pomoč na področju kulture in umetnosti, izobraževanja, športa, sociale in podobnih dejavnosti, katerih cilj je družbena korist in razvoj slovenske jezikovne manjšine v Italiji.
4. člen
Članstvo
Člani SKGZ so organizacije, združenja, društva, skupine, zavodi, inštituti in ustanove (v nadaljevanju: kolektivni člani), ki delujejo na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem, športnem, rekreacijskem, medijsko- informacijskem, podpornem in socialnem področju ter na drugih področjih v korist slovenske jezikovne manjšine.
Ustanove in organizacije, ki se želijo včlaniti v SKGZ, morajo vložiti prošnjo in se obvezati, da bodo spoštovale statut in pravilnike SKGZ.
Nove kolektivne člane sprejema deželni svet. Člani in članice SKGZ so lahko tudi fizične osebe (v nadaljevanju: individualni člani), ki se prepoznavajo v njenih vrednotah in ciljih ter se obvežejo, da bodo spoštovali statut in pravilnike SKGZ.
Sprejem individualnih članov ureja pravilnik.
5. člen
Pravice in dolžnosti članov
Tako kolektivni kot individualni člani SKGZ imajo pravico:
– biti zastopani v organih SKGZ;
– sooblikovati program dela SKGZ in njene usmeritve;
– odločati in sodelovati pri delovanju SKGZ in izvolitvi njenih organov.
Člani so dolžni spoštovati statut in pravilnike SKGZ ter vplačati pristopno članarino.
6. člen
Izguba članstva
Članstvo se izgubi z razpustom posameznega kolektivnega člana, z izključitvijo, pisnim izstopom ali smrtjo. Član je izključen, če deluje v nasprotju s cilji statuta SKGZ oziroma povzroči materialno ali moralno škodo SKGZ. Izključitev odredi deželni svet. Zoper njo se član lahko pritoži na razsodišče.
Izguba članstva ne predvideva povrnitve vplačane članarine.
7. člen
Ravni organiziranosti
SKGZ je organizirana na deželni in pokrajinskih ravneh.
Organi SKGZ na deželni ravni so:
– kongres;
– občni zbor;
– deželni svet;
– predsednica/predsednik SKGZ;
– podpredsednica/podpredsednik SKGZ;
– izvršni odbor;
– nadzorni odbor;
– razsodišče.
Organi SKGZ na pokrajinski ravni so:
– pokrajinski kongres;
– pokrajinska predsednica/pokrajinski predsednik;
– pokrajinska podpredsednica/pokrajinski podpredsednik;
– pokrajinski odbor.
Pri sestavi svojih organov SKGZ upošteva načelo ustrezne zastopanosti vseh spolov.
8. člen
Kongres
Kongres je najvišji organ; določa politične in programske smernice SKGZ. Kongres:
– sklepa o vseh vprašanjih, povezanih z nameni in delovanjem SKGZ;
– izvoli predsednico/predsednika SKGZ;
– na predlog pokrajinskih kongresov izvoli deželni svet, nadzorni odbor in razsodišče;
– določa smernice za delovanje in organizacijo SKGZ;
– obravnava delovanje in sklepe deželnih organov;
– obravnava pritožbe na odločitve razsodišča;
– sprejema spremembe statuta SKGZ.
Kongres sestavljajo delegati kolektivnih in individualnih članov. Število delegatk in delegatov določa deželni pravilnik. Za sklic kongresa je pristojen deželni svet. Skliče ga vsaka tri leta. Če tega ne naredi v predvidenem roku, skliče kongres tretjina članov deželnega sveta. Tudi za sklic izrednega kongresa v posebnih primerih je pristojen deželni svet.
Datum kongresa mora biti najavljen vsaj 60 dni pred zasedanjem.
Kongres je sklepčen ob prisotnosti večine delegatk in delegatov kolektivnih in individualnih članov. Vsaka delegatka/vsak delegat ima lahko eno pooblastilo. Kongres sprejema sklepe z večino glasov prisotnih delegatk in delegatov. Za spremembo statuta je potrebna prisotnost dveh tretjin delegatk in delegatov, ki sklepe sprejemajo z absolutno večino glasov prisotnih. Kongres poteka ob fizični prisotnosti delegatk in delegatov; izjemoma lahko poteka na daljavo.
9. člen
Občni zbor
Občni zbor odobri letni program, proračune in obračune SKGZ ter določi višino članarine.
Sestavljajo ga delegatke in delegati kolektivnih in individualnih članov SKGZ. Število delegatov določa deželni pravilnik.
Občni zbor skliče vsako leto predsednica/predsednik SKGZ; če tega ne opravi v predvidenem roku, je za sklic občnega zbora pristojen nadzorni odbor. V posebnih primerih lahko predsednica/predsednik SKGZ skliče izredni občni zbor.
Datum občnega zbora mora biti najavljen vsaj 30 dni pred zasedanjem.
Občni zbor je sklepčen ob prisotnosti večine delegatk in delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.
10. člen
Deželni svet
Deželni svet obravnava vprašanja slovenske narodne skupnosti, preverja delo, daje smernice predsednici/predsedniku SKGZ in izvršnemu odboru ter sprejema nove člane. Deželni svet nadalje predlaga kongresu spremembe statuta ter sprejema pravilnike za delovanje na deželni in pokrajinskih ravneh.
Deželni svet odloča o imenovanjih predstavnic/predstavnikov SKGZ v posvetovalna telesa in javne komisije, v katerih je predvidena prisotnost manjšinskih predstavnikov na državni in deželni ravni. Prav tako odloča o imenovanju predstavnic/predstavnikov SKGZ v posvetovalna telesa Republike Slovenije. Nadalje deželni svet odobri udeležbo SKGZ pri ustanovitvi fundacij, študijskih centrov, znanstvenih zavodov, ustanov, institucij, zadrug, družb in društev s sorodnimi cilji ter vključitev SKGZ v organizacije, združenja, federacije in konfederacije, ki se na vsedržavni, evropski in mednarodni ravni ukvarjajo z manjšinsko problematiko.
Deželni svet sestavljajo člani, izvoljeni na kongresu. Prvo sejo deželnega sveta mora predsednica/predsednik SKGZ sklicati v roku 30 dni po kongresu.
Deželni svet na prvi seji:
– med svojimi člani izvoli predsednico/predsednika deželnega sveta;
– na predlog predsednice/predsednika SKGZ potrdi podpredsednico/podpredsednika SKGZ ter druge člane izvršnega odbora. Pokrajinske predsednice/pokrajinski predsedniki so avtomatično člani izvršnega odbora;
– potrdi pokrajinske podpredsednice/ podpredsednike in sestavo pokrajinskih vodstev, ki jih predlagajo pokrajinske predsednice/pokrajinski predsedniki.
Predsednica/predsednik deželnega sveta vsaj dvakrat letno skliče sejo tega organa in jo vodi. Če tega ne naredi, lahko sejo skliče tretjina članov deželnega sveta.
Deželni svet je sklepčen ob kateremkoli številu prisotnih članov. Sklepe sprejema z večino glasov. Za sklic kongresa je pristojen deželni svet ali tretjina njegovih članov. Kongres se skliče vsaka tri leta.
11. člen
Predsednik
Predsednica/predsednik SKGZ politično in pravno zastopa SKGZ, sklicuje seje izvršnega odbora in jim predseduje.
Odsotnega predsednika nadomešča podpredsednica/podpredsednik SKGZ, ki mora v primeru odstopa predsednice/predsednika SKGZ v roku treh mesecev sklicati volilni kongres.
Za mesto predsednice/predsednika SKGZ lahko kandidirajo samo individualni člani SKGZ.
Postopek evidentiranja kandidatur in določitve morebitnih primerov nezdružljivosti in neizpolnjevanja zahtev za pasivno volilno pravico ureja pravilnik.
Za predsednico/predsednika SKGZ je ista oseba lahko izvoljena za največ tri zaporedne mandate.
12. člen
Izvršni odbor
Izvršni odbor izvaja smernice kongresa, občnega zbora in deželnega sveta.
Na začetku mandata sestavi akcijski načrt SKGZ za triletno obdobje, ter ga predloži deželnemu svetu v obravnavo in potrditev.
Izvršni odbor sestavlja od 9 do 15 članov. Poleg predsednice/predsednika SKGZ, podpredsednice/ podpredsednika in treh pokrajinskih predsednic/pokrajinskih predsednikov ga sestavlja še toliko članov, kolikor jih na predlog predsednice/predsednika SKGZ potrdi deželni svet.
Izvršni odbor opravlja organizacijsko in finančno poslovanje SKGZ in pripravi letne proračune in obračune, ki jih predloži v odobritev občnemu zboru.
13. člen
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor pregleduje zakonitost postopkov v upravnem in finančnem poslovanju organizacije ter spoštovanje statuta in pravilnikov SKGZ pri delu njenih organov.
V nadzornem odboru so zastopane vse tri pokrajine.
Sestavljajo ga trije stalni člani in trije namestniki. Na prvi seji po kongresu nadzorni odbor med svojimi člani izvoli predsednico/predsednika tega organa. Sklepe sprejema z večino glasov.
Nadzorni odbor predloži občnemu zboru poročilo o delu organov, izvajanju sklepov in obračunu SKGZ. Svoje poročilo predloži tudi kongresu.
Člani nadzornega odbora so vabljeni na zasedanja organov SKGZ, nimajo pa volilne pravice.
14. člen
Razsodišče
Razsodišče sestavljajo trije člani.
Razsodišče razsoja o morebitnih sporih med člani in organi SKGZ, o morebitnih pritožbah zoper izključitev kolektivnega ali individualnega člana ter o zavrnitvi prošnje za članstvo.
Kdor se z odločitvijo razsodišča ne strinja, lahko vloži pritožbo na kongres.
15. člen
Pokrajinski kongres
Pokrajinski kongres:
– sklepa o vprašanjih, ki so vezana na cilje in delovanje SKGZ na pokrajinski ravni;
– izvoli pokrajinskega predsednika;
– določa smernice delovanja;
– določi delegate za deželni Kongres;
– predlaga kandidate za Deželni svet, Nadzorni odbor in Razsodišče.
Pokrajinski kongres sestavljajo delegati kolektivnih in individualnih članov. Število delegatov določa pokrajinski pravilnik. Pokrajinski kongres skliče vsaka tri leta pokrajinski predsednik vsaj 60 dni pred deželnim Kongresom. Če tega ne naredi v roku, ga skliče tretjina pokrajinskih članov Deželnega sveta.
Datum Pokrajinskega kongresa mora biti najavljen vsaj 60 dni pred zasedanjem.
Pokrajinski kongres je sklepčen ob kateremkoli številu prisotnih delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.
16. člen
Pokrajinski predsednik
Pokrajinska predsednica/pokrajinski predsednik SKGZ zastopa organizacijo na pokrajinski ravni in vodi njeno delovanje na podlagi smernic pokrajinskega kongresa in določil pokrajinskega pravilnika.
Deželnemu svetu predlaga v potrditev pokrajinsko podpredsednico/pokrajinskega podpredsednika in sestavo pokrajinskega vodstva. Za mesto pokrajinske predsednice/pokrajinskega predsednika SKGZ lahko kandidirajo samo individualni člani SKGZ.
17. člen
Premoženje in finančna sredstva
Premoženje sestavljajo premičnine in nepremičnine v lasti SKGZ. Dohodke sestavljajo članarina, ki ni prenosljiva, podpore individualnih članov in somišljenikov, darovi, prostovoljni prispevki, dediščine, zapuščine, podpore javnih in zasebnih ustanov kakršnekoli narave, prispevki javnih uprav za dejavnosti na podlagi sporazumov. Dohodki od dejavnosti in storitev, ki jih SKGZ opravlja za članice, dohodki od lastnega premoženja in morebitne udeležbe so prav tako vir financiranja.
Morebitni presežki bodo namenjeni izključno ciljem, ki jih določa statut SKGZ, in ne bodo v nobenem primeru razdeljeni članom upravnih organov.
18. člen
Poslovna doba in bilanca
Poslovna doba se začne 1. januarja in se zaključi 31. decembra vsakega leta. V roku štirih mesecev po zaključku poslovne dobe mora izvršni odbor pripraviti finančno poročilo in bilanco stanja ter ju predstaviti občnemu zboru, da jo odobri.
19. člen
Razpust
Razpust stopi v veljavo potem, ko se je o tem izrazil kontrolni organ, ki ga določa 190. odstavek 3. člena Zakona št. 622 z dne 23. 12. 1996.
O razpustu SKGZ sklepa kongres v skladu z določili 21. člena Civilnega zakonika.
Po likvidaciji vsega premoženja in poravnavi zakonitih obveznosti preide preostanek premoženja v last slovenskih ustanov in organizacij, ki si prizadevajo za podobne cilje in za uveljavljanje načel splošne koristi.
20. člen
Zaključna določila
Za vse, česar ne določa Statut SKGZ, se upošteva veljavna zakonodaja. Izvajanje smernic in načel tega statuta urejajo in dopolnjujejo pravilniki SKGZ.
Pokrajinskim in deželnim organom poteče mandat na rednih pokrajinskih kongresih oziroma na deželnem kongresu.
Spremembe statuta stopijo v veljavo dan po zaključku kongresa SKGZ, ki jih je odobril.
Spremembe statuta so bile sprejete na kongresu SKGZ v Gorici, dne 28. maja 2022.