Župan Dipiazza: Narodni dom pripada Slovencem

Narodni dom pripada slovenski narodni skupnosti v Italiji. To določa zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001 in če ga namerava italijanska država oziroma pristojno ministrstvo vrniti Slovencem in pri tem bržkone preseliti univerzitetni oddelek ta tolmače in prevajalce v občinsko stavbo Gregoretti 2 v svetoivanskem parku, je tako prav. To je v intervjuju za Primorski dnevnik povedal tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je večkrat poudaril, da namerava upoštevati in udejanjiti zakonske predpise.

Predstavnika stranke Fratelli d'Italia Fabio Scoccimarro in Claudio Giacomelli sta pred dnevi izrazila ostro nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma slovenski narsondi skupnosti v Italiji. Kakšno je vaše stališče?

Zakonodaja je jasna. Zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001, ko je bil na čelu italijanske vlade Giuliano Amato, predsednik republike pa Carlo Azeglio Ciampi, je v 19. členu (v njem je govor o vračanju nepremičnin, op.nov.) zelo jasen. Če so nekateri mnenja, da slovenska manjšina nima pravice do vrnitve Narodnega doma, to ni moj problem. Zakon je zakon, zakone pa je treba upoštevati in izvajati. Jaz sem tržaški župan in moja vloga je, da spoštujem in izvajam zakone.

Stranka Fratelli d'Italia je mnenja, da Narodni dom ni bil nikoli slovenski in je zagrozila, da bo zapustila desnosredinsko večino v tržaškem občinskem svetu, če bo župan podprl vrnitev, vsekakor pa ne namerava podpreti "zamenjave" s palačo Gregoretti 2, ki je v občinski lasti. Kako odgovarjate?

Ponavljam, da sem tu, da izvajam zakonodajo. S tem vprašanjem se bo vsekakor ukvarjala država oziroma pristojno ministrstvo, večjih težav pa naj ne bi bilo. Spomnim naj, da se je ves postopek začel že z ministrom Angelinom Alfanom. To torej ni moj problem, kajti gre za državni zakon. Kar zadeva preselitev fakultete, to prav tako ni moj problem. Državni zakon je državni zakon. Kam se bo preselila tržaška univetrza, je drugo vprašanje. Jaz sem vselej izvajal zakone. Prosim, da zapišete, da je moja kazanska evidenca po 20 letih še vedno braz madeža. 

Tržaški podžupan Paolo Polidori je pravkar napovedal, da bo občinski odbor danes sprejel sklep o ustanovitvi dneva osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe, ki ga je pripravila Liga in ga bo predstavil župan. Kako to ocenjujete?

To je drugo vprašanje, ki zadeva zgodovino. Trst je pred 75 leti preživel 40 ne ravno simpatičnih dni. Zato je prav, da se na te dogodke spomnimo in jih obeležimo, kot se to dogaja ob 25. apriu ali 10 . februarju, vsakdo s svojimi občutki in spomini. V spomin na 12. junij so vsekakor v spominskem parku pri Sv. Justu postavili spomenik že leta 2015 med Cosolinijevim županovanjem. 

Do tega sklepa prihaja le nekaj dni po novinarski konferenci stranke Fratelli d'Italia o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti. Ali je to le naključje?

Da, da, absolutno. To je goli slučaj. Sklep čaka na odobritev že več kot mesec dni. 12. junij se bliža in ni bilo mogoče z njim odlašati, zato sem ga danes (včeraj, op.nov.) tudi podpisal. Skratka, na eni strani je zgodovina zmagovalcev, na drugi zgodovina poražencev. Počasi bomo našli vse rešitve. Upamo le, da bo tretje tisočletje prineslo dovolj miru za vse, saj je koronavirus že povzročl dovolj težav. (Aljoša Gašperlin, Primorski dnevnik, 22.5.2020)