Združitev glasbenih šol je dokončno padla v vodo
MANJŠINA – Sestanek z deželnim odbornikom Torrentijem
Še nejasna usoda 150 tisoč evrov, ki jih je od FJK prejel Center Komel
TRST – Načrt o združitvi glasbenih šol Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel je dokončno padel v vodo. Škoda za izgubljeno priložnost, je dejstvo komentiral deželni odbornik Gianni Torrenti po sestanku z voditelji obeh šol, deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Stefanom Ukmarjem ter predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Walterjem Bandljem. Na sestanku so udeleženci dejansko potrdili že nekaj časa znano dejstvo, da ni ne volje in tudi ne pogojev za združitev GM in Centra Komel. Slednji naj bi na obroke vrnil Deželi izredni finančni prispevek 150 tisoč evrov, ki ga je leta 2015 prejel s sklepom deželnega sveta za združitev z Glasbeno matico; obstaja pa tudi možnost, da bodo prispevek spremenili v posojilo, kar bo stvar dogovora med Deželo in Komelom.
Časovni rok za združitev je sicer zapadel že konec julija tega leta. Odbornik Torrenti je sprva nameraval pospešiti postopek za spojitev, na predlog deželnega svetnika Gabrovca so ga preložili na letošnji julij, kar vsekakor ni zadostovalo za iztek združevalnega postopka, ki se »de facto« nikoli uradno ni pričel. Pogovorov in sestankov je bilo kar nekaj, vsi pa so se končali brez sklepov, vključno s srečanjem, ki ga je predsednica Dežele Debora Serracchiani ločeno imela z voditelji obeh glasbenih ustanov. Združevalno-spojitvenega procesa ni pospešil niti letošnji sklep deželnega sveta, ki je prispevek iz zaščitnega zakona za leto 2018 namenil novi združeni slovenski glasbeni šoli, ki je ne bo. Tudi ta sklep bo treba sedaj spremeniti.
»Žalostni konec večletne zgodbe o združitvi dveh glasbenih šol v Gorici predstavlja naknadni dokaz, da je sistem odločanja in predstavništva v naši manjšini zastarel in neuspešen, kar je prišlo na dan tudi na nedavni deželni manjšinski konferenci,« zadevo ocenjuje deželni svetnik Stefano Ukrnar. Tranzicijsko obdobje po padcu Jugoslavije se je po njegovem v bistvu že zdavnaj končalo, »a kljub vsemu temu se nekateri politični in drugi dejavniki v naši manjšini krčevito otepajo katerekoli spremernbe, tudi generacijske. Ker je vse to na dlani, so vprašanja po transparentnosti ter o realnih interesih manjšine vedno bolj aktualna in upravičena,« meni Ukmar.
Gabrovec pravi, da je podpiral oblikovanje novega slovenskega glasbenega subjekta v FJK, v katerem bi vsakdo ohranil svojo zgovinsko identiteto. To se ni zgodilo, načrt pa se mu zdi še vedno izvedljiv, čeprav bo zahteval precej časa, potrpljenja in veliko dogovarjanja.
Podpredsednik deželnega sveta in tajnik Slovenske skupnosti torej verjame, »da še nismo zamudili tega vlaka in da ga lahko še ujamemo.« Gabrovcu se ne zdi prav, da bi moral Komel takoj vrniti Deželi 150 tisoč evrov, zavzema se, da bi ta denar spremenili v posojilo, »ki bi ga lahko Komel v desetih letih vražal Deželi.« (st)