20210702 - Vladno omizje

Zasedalo Vladno omizje za slovensko manjšino

Italijanska javna uprava stežka zagotavlja pravilen zapis črk s strešicami, je včeraj v Trstu po seji vladnega omizja za slovensko manjšino priznal državni sekretar na notranjem ministrstvu Ivan Scalfarotto. Pri tem je poudaril, da ne gre le za birokratsko vprašanje, ampak za temeljno pravico vsakogar, da sta ime in priimek zapisana pravilno.

Scalfarotto je pred novinarji izrazil veliko željo, da bi se težave pri zapisu nekaterih slovenskih osebnih in krajevnih imen rešile, a včerajšnja seja je bila prej namenjena naštevanju odprtih vprašanj kot pa rešitev.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj je opozoril, da se težave pojavljajo tudi tam, kjer so jih že odpravili. Na seji je v dokaz predložil prometno dovoljenje, na katerem je priimek Janežič zapisan Jane¿¿i¿¿.

Nazadovanje je večkrat povezano z digitalizacijo. Prehod s papirja na digitalne formate so posebej občutili na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer je slovenščina izpadla na primer iz razrednih dnevnikov in iz sistema obveščanja staršev. “Za slovenščino se skuša poskrbeti, ko je sistem že nastavljen. To pa je eno krpanje lukenj, moralo bi biti drugače” pravi Bandelj.

Krovni organizaciji sta zato predlagali, da bi na ministrstvu za šolstvo zadolžili enega od visokih uradnikov za zagotavljanje slovenščine, čemur je Scalfarotto načeloma naklonjen. Državni sekretar je sicer na novinarski konferenci povedal, da se vsaj težave z osebnimi izkaznicami rešujejo, rešitve za potne liste pa še ni na vidiku. Predsednici Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Kseniji Dobrila se sicer zdi, da bi Italija tako kot Slovenija lahko imena in priimke na dokumentih natisnila v pravilni obliki, kar ni nemogoče, v digitalni obliki pa bi za odčitavanje s skenerji črke vpisala brez strešic.

Državni sekretar se je zavzel za evalvacijo rezultatov že v svoji mandatni dobi, kar se mi zdi pozitivno,” je včerajšnjo sejo ocenila predsednica SKGZ. Obžalovala je sicer, da so nekateri udeleženci sodelovali na daljavo, zaradi česar seja ni potekala, kot bi lahko. Predsednik SSO pa je povzel, da je bila seja v glavnem operativne narave brez poolitičnih vsebin.

Seje sta se med ostalimi udeležila tudi predsednik Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc in vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igor Giacomini. Tokrat ni bil navzoč član deželne vlade z resorjem za manjšne Pierpaolo Roberti, zato sta deželno upravo zastopala vodja Centralnega urada za slovenski jezik Erika Hrovatin in vodja službe za manjšinske jezike Gerardo Tolentino. Državnega sekretarja Scalfarotta pa je tudi med novinarsko konferenco spremljala vodja direktorata za manjšine na notranjem ministrstvu Rosanna Rabuano.

Scalfarotto, ki je na notranje ministrstvo prišel z oblikovanjem vlade Maria Draghija, je prvič vodil sejo omizja. “Zdelo se mi je premerna gesta, da seja poteka v Trstu, ne pa v Rimu kot ponavadi,” je povedal in razložil, da datum ni bil izbran naključno, ampak da seja sovpada z odprtjem Postaje Topolovo. Scalfarotto je svečer obiskal tudi vas v Benečiji. Pri tem se je veselil, da spoznava obmejni pas, ki ga je nekoč ločevala trdna meja, za katero se mu je v mladih letih, ko je zbiral sličice nogometašev, zdelo, da bo večno ločevala dve povsem različni družbi. (Peter Verč, Primorski dnevnik, 3.7.2021)

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji