20211004_Seja DS SKGZ,1-1

Zasedal Deželni svet SKGZ

Kongres krovne organizacije se bo zgodil pozno spomladi leta 2022. Tako so se v torek odločili člani Deželnega sveta Slovenske ksulturno-gospodarske zveze, ki je zasedal v dvorani SKD Igo Gruden. Srečanje je potekalo v hibridni obliki, tako da se je polovica od več kot šestdesetih prisotnih zbrala na spletu, ostali pa so razpravljali ob fizični prisotnosti.

Poleg odločanja o sklicu kongresa je beseda tekla o napovedanih obveznostih v naslednjih mesecih. Predsednica političnega organa SKGZ Alenka Florenin se je še prej med uvodnim nagovorom spomnila pred kratkim preminulega nekdanjega predsednika in vsestranskega likovnega ustvarjalca Klavdija Palčiča.

Druga točka na dnevnem redu je predvidevala predlog pristopa SKGZ v federacijo evropskih manjšin FUEN. Po poglobljenem poročilu sodelavca SKGZ Jadrana Vecchieta se je razvila razprava, med katero so člani izpostavili različne poglede na evropsko združenje manjšin. Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze je naposled soglasno odločil, da krovna organizacija izvede v naslednjem obdobju vse predvidene postopke za članstvo v FUEN-u.

V tretjem delu poteka seje Deželnega sveta je senatorka Tatjana Rojc prisotnim poročala o dogajanju okrog predloga zajamčenega zastopstva Slovencev v italijanskem parlamentu. Prisotnim je orisala celoten politični okvir, ki je botroval k odločitvi, da vloži predlog spremembe italijanske ustave, kar sicer Slovenska kulturno-gospodarska zveza podpira.  

Zadnja obravnavana točka je zadevala temo finančne podpore slovenskemu gospodarstvu v Italiji, kar je prisotnim predočil Boris Siega. Predsednica Dobrila je razložila nedavne tovrstne korake Republike Slovenije in primis v korist slovenske manjšine na Madžarskem na nivoju dvostranskih meddržavnih dogovorov. Omenila je tudi plodne stike z italijanskim poslancem v državnem zboru Felicejem Žižo, ki sledi nameram italijanske države, da vlaga v gospodarske strukture Italijanov v Istri. Na temo bilaterale Italija – Slovenija pa je spregovorila senatorka Tatjana Rojc in pri tem omenila tudi določene objektivne težave.

Med Deželnim svetom SKGZ je seveda svoj prostor dobila tudi analiza lokalnih volitev, ki jo je iznesla predsednica Ksenija Dobrila. »Rast skrajne desnice v naši deželi nas navdaja z zaskrbljenostjo, z veliko žalostjo sledimo tudi primeru Milj, kjer ne bo več Slovenca v občinskem svetu. V povojnem obdobju so Občino Milje zaznamovale eminentne slovenske figure, kot je bil Kiljan Ferluga,« je poudarila predsednica SKGZ. Veliko zadovoljstvo je pa izrazila nad slovenskimi kandidati, ki nosijo velike zasluge za uspeh Demokratske stranke predvsem v Trstu.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza čestita tako Štefanu Čoku, Valentini Repini in Stefanu Ukmarju za izvolitev v tržaški občinski svet. Čok je med drugim član Deželnega sveta SKGZ in ga je ob prihodu na torkovo srečanje sprejel spontan aplavz prisotnih.

»O upravljanju tržaške občine v naslednjih petih letih pa ni še odločeno. Slovenska kulturno-gospodarska zveza spodbuja vse občane Občine Trst naj se udeležijo volilnega epiloga in naj se odločijo v prid Slovencem prijaznega mesta, za kar bo odločilen tudi sleherni glas naše manjšine,« se je glasil zaključni poziv predsednice SKGZ Ksenija Dobrila.

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji