Zaščitni zakon: klic k odgovornosti deželnemu svetu in Illyjevemu odboru

Dežela in njen parlament ne moreta in ne smeta pasivno sprejemati zastoja pri izvajanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino. V to sta prepričana Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki sta predsedniku deželnega sveta Alessandru Tesiniju včeraj prikazala vse prej kot spodbudno stanje zaščite Slovencev. Edini člen zakona številka 38, ki se kolikor toliko izvaja, se nanaša na dvojezični šolski center v Špetru Slovenov, vse ostalo je žal mrtva črka. Rudi Pavšič, Sergij Pahor, Livio Semolič, Igor Gabrovec in Mario Maver sta Tesiniju predstavila predvsem položaj v paritetnem odboru, a tudi druge probleme, ki so neposredno vezani na zakon. V tem sklopu so bile izpostavljene neuresničene obveze v zvezi s slovensko sekcijo tržaškega glasbenega konservatorija ter s t.i. dvojezičnimi okenci v Trstu, Gorici in Čedadu. SKGZ in SSO pričakujeta od Dežele (parlamenta in vlade) močno politično akcijo v prid zaščitnega zakona, ki je ustavljen zaradi jasne politične izbire rimske vladne koalicije. Krovni slovenski organizaciji sta pohvalili zadnje izbire v zvezi z novim deželnim statutom v upanju in pričakovanju, da bo v na koncu spoštoval večjezičnost stvarnost naše dežele. Predsedniku Tesiniju so izrekli priznanje, da je se je vedno prizadeval v to smer, ki jo je svojčas osvojila tudi konvencija za statut. Beseda je tekla tudi o odnosih med FJK in Slovenijo, ki so danes zelo dobri, obstajajo pa pogoji, da bodo jutri in pojutrišnjem še boljši. Tesini je glede statuta vzel na znanje tvorno stališče slovenske manjšine ter izrazil pričakovanje, da bo statut (odobren naj bi bil konec januarja 2005) res zadovoljil vse prebivalce in komponente deželne realnosti. Vse pa ni odvisno od Dežele, saj bo zadnjo in odločilno besedo o statutu v skladu z ustavo imel rimski parlament.

Primorski dnevnik – 15.12.2004