Zakon za Slovence v zamejstvu in po svetu: DZ naj prisluhne predlogom manjšin
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) pričakuje, da bo Državni zbor v tretjem in torej zadnjem branju predloga zakona o odnosih Republike Slovenije do Slovencev po svetu in v zamejstvu upošteval predloge po spremembi nekaterih členov, ki so jih posredovali Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK) ter nekateri poslanci tako večinskih kot opozicijskih strank. Predlagane spremembe bi bistveno pripomogle, da bi bil zakon deležen široke podpore v Državnem zboru ter v samem zamejstvu oziroma med Slovenci po svetu.
SKGZ je mnenja, da sprejemanje zakona pomeni pomembno prelomnico v odnosih med Republiko Slovenijo in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Zakon namreč predstavlja podlago, na kateri lahko skupaj dorečemo novo razvojno strategijo. Slednja je potrebna, zato da lahko dogradimo dosedanje odnose in postavimo nova izhodišča za vsestransko sodelovanje s pogledom tudi na bodoče evropske širitve in na zamisel o evroregije. Kar zadeva samo zakonsko besedilo je SKGZ mnenja, da je nekatere člene potrebno boljše izoblikovati, še posebej tista, ki določata sestavo (19. člen) in pristojnosti (20. člen) Sveta za manjšine, saj gre za organ, ki predstavlja osrčje in motor vsega zakona. SKGZ zagovarja predlog, da manjšine same imenujejo (in torej ne le predlagajo) svoje predstavnike v Svet za manjšine in to ob upoštevanju večkrat izrečene (tudi v zakonskem besedilu) manjšinske subjektivitete. Imenovanje v Svet za manjšine “po strankarski poti” bi lahko pomenil njegovo skrajno politizacijo in posledično tudi njegovo neučinkovitost ter konfliktnost. Politične stranke imajo druge možnosti, kjer pride do izraza njihova vloga. Ob tem ne gre pozabiti, da je dosedanja praksa priznavala za sogovornike izključno krovne organizacije civilne družbe manjšin, kar se je izkazalo kot uspešna metoda, ki je med drugim utrdila povezovalno vlogo SSO in SKGZ. Vodstvo krovne organizacije SKGZ podpira obenem predlog, da bi bila številčna zastopanost v Svetu enaka za Slovence v Italiji in v Avstriji (sedanje besedilo namreč predvideva 4 člane za Italijo in 6 za Avstrijo). Nerazumljivo nesorazmerje je prišlo do izraza že med parlamentarno razpravo in še prej na seji matičnega odbora.