Zaključni posvet evropskega projekta LEX

Čezmejno sodelovanje, predvsem med mladimi, je večkrat predmet obravnave, včasih pa ostane le na papirju. Lep primer konkretnega stika med mladimi iz dveh obmejnih območij pa je predstavljal včerajšnji prvi del zaključnega posveta evropskega projekta LEX v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, ki se je odvijal zjutraj v Trgovinski zbornici v Trstu, ob prisotosti dijakov nekaterih slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in dveh italijanskih srednjih šol iz slovenske obale.
Delovna jezika sta bila italijanščina in slovenščina. Dijakom je najprej spregovoril zgodovinar Štefan Čok, ki je orisal pestro, ostro, včasih brezpogojno zgodovino našega kulturno bogatega prostora, v katerem živita slovenska in italijanska manjšina na obeh straneh meje, s prispevkom naslovljenim »Konflikt, sožitje, integracija: večine in manjšine med Italijo, Slovenijo in severnim Jadranom.« Dotaknil se je dogodkov, ki so zaznamovali 20.stoletje, družbenih vprašanj in različnih pogledov na politično dogajanje, vse do današnjih dni. Sledil je pozdrav Livia Semoliča, projektnega managerja evropskega projekta LEX, katerega vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Poudaril je, kako pomembno je konkretno udejanjanje prepotrebnih stikov med manjšinama, predvsem med mladimi. »Med vsemi dejavnostmi projekta je bila najvažnejša prav vez s šolami, ki je najpomembnejše področje, s katerim se moramo ukvarjati.«
V drugem delu je Andrea Bartole podal prispevek o pravni zaščiti avtohtonih manjšin, s splošnim pogledom na evropske manjšine in specifičnim pogledom na italijansko manjšino v Sloveniji ter slovensko v Italiji. Slovenska manjšina v Italiji ima dva temeljna zakona, na katera se sklicuje, ko je govor o zaščiti: to sta deželni zakon št. 26/2007 ter državni zakon št. 38/2001. Italijanska skupnost v Sloveniji pa je poleg madžarske posebej omenjena v slovenski ustavi, nima pa skupnega državnega zakona, ki bi jo ščitil, temveč veliko manjših zakonov, ki jo ščitijo na različnih področjih. Dela se v smeri, da bi tudi italijanska manjšina imela temeljni zakon, na katerega bi se lahko slicevala na vseh področjih, je povedal Bartole. Zaključil je s predstavitvijo današnje organiziranosti obeh skupnosti, na kulturnem, političnem in šolskem področju. (bf)
(Primorski dnevnik, 18. aprila 2015)

Zaključni dogodek bo v sredo, 29. aprila

V dvorani Trgovinske zbornice so včeraj na tiskovni konferenci ob zaključku standardnega evropskega projekta LEX v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, predstavili zaključke projekta. Cilj projekta, katerega vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza, je bil omogočiti popolno družbeno integracijo manjšin v čezmejnem prostoru.
Predsednik SKGZ, Rudi Pavšič je poudaril pomembnost sodelovanja med Italijo in Slovenijo in zelo uspešnega sodelovanja z Italijansko unijo, ki se že vrsto let krepi prav na podlagi evropskih projektov. »To sodelovanje vzpostavlja klimo dialoga, ki je predpogoj, da se določena vprašanja rešujejo. Upamo, da se bo ta pospešenost sodelovanja usmerila tudi do Hrvaške. Priložnost za to bo že naslednji teden, ko bo italijanski predsednik Mattarella obiskal Slovenijo in Hrvaško.« Predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul je prav tako poudaril izredno pomembno vlogo, ki se je vzpostavila s projektom LEX: to sta medsebojno spoštovanje in razumevanje sosednje skupnosti, ki so temelj sodelovanja. Projektni manager Livio Semolič je bil mnenja, da morajo ti evropski projekti sprožiti sodelovanje, ki potem ostane v prostoru: pri tem so najpomembnejši dejavniki šole in javne uprave. Delati moramo v smeri, da pripravimo okolje, v katerem zakone udejanjiti, ne smemo se omejevati na analizo naših zakonov. Odličen primer tega je vidna dvojezičnost na avtocestah, ki se končno pojavlja.
Zaključni dogodek projekta bo v sredo, 29.aprila, v reprezentančni dvorani dežele FJK na Velikem trgu v Trstu ob 9.30. Prisotni bodo predsednica dežele Debora Serracchiani, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, tržaški župan Roberto Cosolini, senator Miloš Budin, Bojan Brezigar za Primorski dnevnik in urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai, razprava pa bo tekla o tem, kako nadgrajevati zaščitne norme, ne le v korist manjšin, a celotnega skupnega obmejnega prostora. (bf)
(Primorski dnevnik, 18. aprila 2015)