5768dfa45e8e2

Zaključni dokument SKGZ o nizu srečanj o gospodarstvu v Videmski pokrajini

Ustanovitev mreže med uradi za slovenski jezik v občinah z obmejnega pasu videmske pokrajine; spodbujanje srednje- in dolgoročnih naložb malih in srednjih podjetij ter stalna in usklajena podpora različnih gospodarskih sektorjev s sredstvi iz 21. člena zaščitnega zakona; okrepitev vloge Lokalne akcijske skupine v čezmejnem sodelovanju in pripravi projektov, da bi se izognili težavam, ki jih ustvarjajo upravna razdrobljenost in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov; izkoriščanje deželnega načrta za razvoj podeželja za spodbujanje primarnega sektorja in s tem tudi turizma, proizvodnje tipičnih krajevnih pridelkov in varstva okolja; posebna davčna orodja, da bi pritegnili več vlagateljev in omogočili gospodarski razvoj ter rast zaposlenosti v teh krajih.
To so glavne točke sklepnega dokumenta, ki ga je Slovenska kulturno-gospodaska zveza sestavila ob zaključku niza tematskih srečanj z naslovom Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, orodja in primeri dobre prakse za skladen razvoj teritorija . S ciklusom štirih debatnih večerov, na katerih so se zvrstili ugledni predavatelji (deželni funkcionarji, upravitelji, podjetniki ipd.), je SKGZ namreč želela spodbuditi razmišljanje o prihodnosti teh krajev in o tem kako zajeziti demografski padec, obenem pa nuditi konkretne in poglobljene informacije o možnostih, ki jih nudijo čezmejno sodelovanje, deželni načrt za razvoj podeželja, 21. člen zaščitnega zakona 38/2001, kot je na zaključni tiskovni konferenci v Čedadu poudarila predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro.
Delovna mesta so nujno potrebna, če želimo govoriti o prihodnosti tega območja, je poudaril deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič in dodal, da je za razvoj potrebno sodelovanje med vsemi akterji. Slovenska jezikovna skupnost, ki se mora predstaviti kot enotna (k temu bodo prispevali tudi boljši odnosi med krovnima organizacijama, ki že načrtujeta nove skupne pobude), pa želi v tem pogledu odigrati propozitivno vlogo. Koristnost ciklusa tematskih srečanj o gospodarstvu pa so priznali vsi upravitelji, ki so se jih udeležili. Pavšič je še izpostavil potrebo po večjem povezovanju oziroma usklajenem delovanju med občinami, med dosedanjimi šibkostmi pa omenil pomanjkljiv doprinos inštitucij in same Dežele FJK, a tudi Slovenije in slabo koriščenje obmejnosti. Stefano Predan pa je ob zaključku še dodal, da je treba zdaj od besed preiti k dejanjem in izdelati ustrezen strateški načrt za razvoj teh krajev, izredno pozitivno pa je ocenil predvsem namero Dežele, da preko Lasa prevzame večjo odgovornost in odigra potrebno koordinacijsko vlogo. (NM)

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo