Zaključna okrogla miza SKGZ o gospodarskem razvoju v Videmski pokrajini

Obmejnemu pasu videmske pokrajine, kjer živi slovenska skupnost, bomo v novem programskem obdobju 2014-2020 v okviru čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo zagotovili vsaj en strateški projekt. Tako se glasi obljuba, ki jo je dal deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli v Špetru na zaključni okrogli mizi niza tematskih srečanj z naslovom "Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, orodja in primeri dobre prakse za skladen razvoj teritorija". Svoje poglede na to temo so na srečanju, ki ga je povezoval pokrajinski tajnik Kmečke zveze Stefano Predan, predstavili tudi župan Tolmina in državni svetnik Uroš Brežan, čedajski župan Stefano Balloch in predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Cikel debatnih večerov je namreč priredila prav Slovenska kulturno-gospodarska zveza, da bi spodbudila razmišljanje o prihodnost teh krajev, v katerih je eden najbolj perečih problemov gospodarska nerazvitost, in o tem kako zajeziti demografski padec. »Razvoj gospodarstva je ključnega pomena, če želimo govoriti o prihodnosti tega območja, in zato zdaj SKGZ največjo pozornost namenja prav temu vprašanju, medtem ko smo se v preteklosti posvečali predvsem kulturi in jeziku,« je poudaril Pavšič. Predsednik SKGZ je tudi dodal, da mora k razvoju obmejnega pasu videmske pokrajine prispevati tudi Slovenija v sklopu čezmejnega sodelovanja. Do konkretnih rezultatov pa bo vsekakor mogoče priti samo s konstruktivnim dialogom med vsemi deležniki, saj delitve ne pomagajo nikomur. Lep dokaz, je še povedal Pavšič, predstavlja dogovor med vsemi župani, da se del sredstev iz 21. člena zaščitnega zakona uporabi za obnovo dvojezične šole, sadove pa je že obrodilo tudi novo sodelovanje med krovnima organizacijama SKGZ in SSO.
Da je sodelovanje in preseganje delitev nujno, se je strinjal tudi Shaurli, ki je poudaril, da so na tem območju doslej pogrešali neko skupno strategijo. V prejšnjem programskem obdobju je na primer Benečija imela na razpolago v okviru programov Interreg in Leader (slednje je upravljal LAS Torre Natisone GAL) približno deset milijonov evrov. Kljub uspešnim izkušnjam, na primer s projektoma Jezik_Lingua in ZborZbirk, pa je to območje ostalo še vedno nerazvito. V naslednjem obdobju je treba zato izdelati primerno strategijo, koordinacijsko vlogo pa bi lahko prevzela prav lokalna akcijska skupina (ta bo na primer gotovo imela na razpolago 3,5 milijona evrov za Nadiške in Terske doline). Kar zadeva razvoj turizma, pa je Shaurli predlagal, da bi se kolesarske poti, ki so nastale v sklopu projekta Bimobis, povezale s kolesarsko potjo Alpe-Adria (Alpe Jadran), ki jo prevozi letno približno 500 tisoč kolesarjev.
Balloch, predsednik nove Nadiške medobčinske zveze (ki pa je, kot je sam priznal, še nepopolna, saj sta k njej pristopili le občini Srednje in Sovodnja), je prav tako ocenil, da sta potrebna večje sodelovanje in neka skupna vizija, po njegovem mnenju pa lahko prav medobčinska zveza prispeva k uspešnemu izvajanju čezmejnega sodelovanja.
S tem v zvezi je tolminski župan Brežan povedal, da bodo prvi razpisi programa Interreg predvidoma objavljeni septembra in da bo treba dobro premisliti, kakšni projekti bi bili najbolj primerni, pa čeprav predvidene osi programa pravzaprav ne ustrezajo potrebam tega prostora. Koristen bi lahko bil po Brežanovem mnenju projekt, ki bi povezal kraje, ki jih ščiti Unesco (Čedad z Langobardi in Julijske Alpe ter njihovo naravno dediščino), kakorkoli že pa je nujno, da se krajevni upravitelji in ostali deležniki sestanejo čim prej. Tolminski župan pa se je zavzel tudi za to, da bi občinske uprave vsekakor poskrbele, da se zaključijo kolesarske poti, ki jih je predvideval projekt Bimobis.
(nm)
(Primorski dnevnik, 11. junija 2016)