567298e3da8fe

Zakaj ZA zakon o zakonski zvezi

V nedeljo bodo vsi slovenski volilni upravičenci imeli možnost, da se podajo na volišča in da glasujejo za uveljavitev zakona o zakonski zvezi ali pa proti. Zakon, ki ga je izglasoval slovenski parlament spomladi, predvideva, da za sklenitev zakonske zveze nista obvezna moški in ženska, temveč dve odrasli osebi. ZZZDR torej odpira možnost tudi istospolnim parom, da stopijo v partnersko zvezo.
O tej tematiki je tekla beseda v torek v Gregorčičevi dvorani, kjer je Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila pogovor z naslovom Zakaj ZA. »Izhodiščno torej Slovenska kulturno-gospodarska zveza podpira zakon, s pogovorom je želela poudariti razloge za to opredelitev,« je v uvodnem nagovoru potrdil pokrajinski predsednik SKGZ za tržaško pokrajino Tomaž Ban. Dodal je tudi, da je dogodek bil prolog niza srečanj, ki bodo potekala v letu 2016, s katerimi si bo postavljala SKGZ vprašanja o aktualnosti antifašističnih vrednot, ki so zapisane v njenem statutu.
Gosta večera sta bila Barbara Rajgelj, pravnica, izvedenka na področju pravic homoseksualcev, biseksualcev in transseksualcev ter predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, in Sandi Paulina, referent za stike z javnostmi in tujino Arcigay Arcobaleno Trst Gorica ONLUS Sandi Paulina. Pogovor je povezovala članica pokrajinskega vodstva SKGZ-ja, Barbara Ferluga.
V uvodu je Barbara Rajgelj podala pravni okvir, na katerem je nastal zakon in referendum. Slovenija je z zakonom, ki je urejal zakonska razmerja leta 1974, postala pred štiridesetimi leti napredna država, ker je zakon predvideval tudi registrirane zveze, formaliziral je pravzaprav t. i. koruzništvo. Do novega zakona leta 2005 je pa prišlo iz potrebe, da se pravno uredi status istospolnih parov, saj je za registrirane pare zakonodaja zelo šibka, neregistrirani pa nimajo pravic. Zakon iz leta 2005 je zavrgel referendum, tako da je letos prišlo do novega zakona, ki bo v nedeljo na preizkusu.
Zakon odpira tudi možnost, da bodo lahko istospolni pari posvojevali otroke. V Sloveniji sta možni dve tipologiji posvojitve: posvojitev otroka brez staršev ali enostranska posvojitev otroka, ki že živi v družini (npr. pri vdovstvih). V letu 2014 so v Sloveniji posvojili skupno 13 otrok brez staršev, kar kaže med drugim tudi na dejstvo, da gre pri teh tipologijah posvojitev za zelo kočljiv postopek, pri katerem imajo glavno besedo socialni delavci, ki imajo izključno nalogo, da poskrbijo za dobro otrok.
Sandi Paulina je pa podal pogled na italijansko zakonodajo, ki je iz tega vidika popolnoma pomanjkljiva, številnim poskusom normiranja zakonskih zvez navkljub. Trenutno pripravlja ministrica Boschi nov poskus, ker je Bruselj pozval italijansko državo, naj uredi to socialno področje.
Pogovor je potekal zelo sproščeno. Skupaj sta se gosta pogovarjala o volilni kampanji ZA, o pravic LGBT skupnosti, o številnih lažeh, ki jih navajajo zagovorniki glasa proti, kot npr. da predvideva zakon spremembo učnih načrtov v šolah, o razlikah med gayi in lezbijkami ter traseksualci, o paradi ponosa. Veliko je bilo tudi izjav in vprašanj ne ravno številnega občinstva.
Za zaključek sta oba gosta izjavila svoje mnenje o aktualnosti antifašizma. Barbara Rajgelj vidi v antifašizmu poskus emancipacije določene skupine ljudi, ki jo večinoma pojmujemo kot narod. V osrčju antifašizma je želja po doseganju človekovega dostojanstva. Sandi Paulina pa vidi veliko aktualnega v zgodovinskem izročilu antifašizma: »Naše babice in dedki so se borili: bili so nam v zgled za vse vsakodnevne borbe, s katerimi se spopadamo danes.«

Povezane objave

"Kiss&GO!": Dvojezični poljubi - Razpis za izbor grafičnih in besedilnih elementov projekta
"Kiss&GO!: Dvojezični poljubi
Hvaležnost za žrtvovanje in zaskrbljenost nad sedanjostjo