fallback-thumbnail

Zadnja seja IO SKGZ pred poletnim premorom

Pred poletnim premorom se je Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze sestal v Centru Gradina v Doberdobu. Zveza je na seji povzela šestmesečno delovanje in nakazala smernice za nadaljnje delo. Uvodno poročilo je podal predsednik organizacije Rudi Pavšič. Njegovim besedam je sledila široka debata. SKGZ je tako uvodoma ocenila splošni okvir, v katerem deluje in posledično stanje slovenske manjšine v Italiji. Vsedržavne in deželne spomladanske volitve so v bistvu spremenile politično podobo Italije in dežele FJK. V obeh primerih je prevladala desnosredinska opcija, verjetno pa je bilo največje presenečenje Illyjev volilni poraz (seveda s koalicijo, ki ga je podpirala). Septembra bodo parlamentarne volitve v Sloveniji. Prihodnje leto pa bodo v Italiji evropske in številne upravne volitve, ki bodo pokazale, kdo se je v času Berlusconijeve in pri nas Tondove vlade okrepil oziroma ošibil. Predsednik Pavšič je glede na rezultate volitev v prostoru, kjer je slovenska manjšina gosteje naseljena, ugotovil, da številke kažejo, kako se politična razmerja v manjšini niso spremenila v primerjavi s preteklostjo. Določene politične sile torej nimajo razlogov za evforične izjave, saj rezultati ne kažejo na kak bistven napredek. Razkrila so se morda nova vprašanja, ki jih ni možno "pomesti" pod preprogo. Novi objektivni pogogoji bi v korist manjšine zahtevali novo kvaliteto v skupnem dogovarjanju in v iskanju nekaterih enotnih stališč. V tem smislu je SKGZ sprožila predlog o Zvezi Slovencev. Cilj strukture bi bil združiti ob skupni mizi različne komponente in ravni (od politične do civilne družbe) v iskanju skupnih rešitev v korsit celotne manjšine. Omenjenemu predlogu so sledili drugi. Med temi je predlog o telesu, ki naj bi nastalo na vsemanjšinskih volitvah.V načelu je predlog vabljiv, obenem pa je nedorečen. Zastavlja namreč vrsto vprašanj, začenši z volilnimi upravičenci in se nadaljuje s problemom, kako narediti, da bi vsi udeleženci spoštovali volilni izid, saj manjšina ni država v državi, stranka ali kaj podobnega. Pojavil se je tudi predlog o Narodnem svetu, ki bi bil izvoljen "regulator" v manjšini in bi istočasno lahko nastopil na volitvah. Vprašanje je v tem, kakšen smisel bi potem imeli krovni organizaciji, kot sta SKGZ in SSO ter sama Slovenska skupnost, ki že nastopa na volitvah kot etnična stranka. Zveza Slovencev ima v tem smislu prednost, da upošteva že obstoječe in priznane subjekte, jih združuje in torej v praksi ne ustvarja nekaj tretjega. Zveza je predlog za sistem znotraj- manjšinskega dialoga in odločanja o bistvenem. Predlog, ki pa ga SKGZ zavrača, je tripartitno manjšinsko predstavništvo (SKGZ, SSO in SSk), saj so zadnje volitve potrdile, da se večina Slovencev opredeljuje za stranke brez etničnega predznaka. Te omenjene in raznolike stvarnosti SKGZ ne namerava zapustiti.
Nesporno pa je, da ljudje v organizacijah in tudi izven njih občutijo pomanjkanje tiste razumne enotnosti, ki prekorači fragmentarnost in omogoči, da se različni subjekti srečajo, pogovorijo in najdejo skupne rešitve za najbolj občutene probleme. Šibkost manjšine je danes v njeni atomizaciji. Na seji Izvršnega odbora so se prisotni tudi vprašali, kakšna bo bodoča SKGZ. Določen organizacijski model, ki sta ga tako SKGZ kot celotna manjšina podedovala iz polpreteklosti, ni vedno ustrezen in zahteva obenem veliko vlaganja energij. Organizacija pa bo morala dajati odgovore na nova vprašanja, ki se pojavljajo v prostoru, kjer manjšina živi, v sami jezikovni, kulturni in socialni strukturi manjšine in njenih ljudi in nenazadnje v relaciji tako do italijanske večine kot do Slovenije, ki se naglo spreminja. Zaznaven je občutek, da organizirana manjšina nekje stagnira, novi izobraženci in talenti pa iščejo zase in za lastno uveljavljanje nove poti, ki zapuščajo manjšino. Vsaka obnova zahteva postavljanje novih prioritet. Na seji IO so si bili edini, da je danes potrebno vlagati veliko skrbi za uresničevanje zaščitnih norm, za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti in za širjenje kroga govorcev v slovenskem jeziku. V tem smislu se je SKGZ ponovno zavzela, da bo komunicirala povsod, kjer je možno, v slovenščini. Isto pričakuje od svojih članic in tudi od posameznikov, ki se prepoznavajo v stališčih organizacije. Ob zaključku so člani Izvršnega odbora spregovorili o volilnem kongresu SKGZ, ki bo prihodnje leto. Potrebno bo izvesti nekaj notranjih sprememb. Organizacija mora tudi natančneje opredeliti vprašanje organizacij z dvojnim članstvom, na kar so člani opozorili že na zadnjem rednem občnem zboru.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo