fallback-thumbnail

Za celovito rešitev težav s šumniki bo treba počakati

RIM – Sestanek na notranjem ministrstvu

Za celovito rešitev težav s šumniki bo treba počakati

Osrednji anagrafski urad močno zamuja z izdelavo podatkovne baze

RIM – Vsakdanja italijanska birokracija nam ponuja bridke in včasih neverjetne zgodbe. Ena od teh je še vedno nerešeno vprašanje slovenskega črkopisja (v glavnem gre za šumnike), ki še vedno ne najde mesta na vseh izkaznicah in osebnih dokumentih italijanskih državljanov slovenske narodnosti. In to več kot šestnajst let po parlamentarni odobritvi zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki v prvem odstavku sedmega člena določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena s slovenskimi pravopisnimi znaki. To še danes se ne dogaja oziroma se delno dogaja. Največji problem menda še vedno predstavljajo vozniška dovoljenja, ki ne poznajo šumnikov, za katere mora posebej zaprositi voznik. Problem si je vzela k srcu vladna komisarka in tržaška prefektinja Annapaola Porzio, ki ji je včeraj v Rimu končno uspelo zbrati za skupno mizo najvišje predstavnike državnih ustanov oziroma t.i. koncesionarjev javnih storitev. Njenemu vabilu (srečanje je potekalo na notranjem ministrstvu) so se odzvali zastopniki zavoda INPS, informatskega podjetja FJK Insiel, deželne Agencije za prihodke, prometnega urada (it. motorizzazione civile), poleg predstavnikov raznih ministrstev in osrednjega anagrafskega urada (Anagrafe nazionale popolazione residente-ANPR). Na sestanku so bili tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenija Dobrila ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Walter Bandelj. INPS, Insiel in Agencija za prihodke se trudijo, da bi svojo informatsko bazo povezali s podatki posameznih občin, kar ji precej dobro uspeva, problem pa je, kot rečeno, prometni urad, ki je zadolžen za vozniška in prometna dovoljenja. Njegova podatkovna baza je v celoti odvisna od ANPR, ki zelo močno zamuja s pridobivanjem podatkov posameznih občin. V Italiji je 7997 občin in do danes so le 4 (štiri) izpolnile dokumentacijo, ki jo je od njih zahteval osrednji anagrafski urad. Na prošnjo ANPR se je za t.i. poskusno testiranje prijavilo 71 občin, iz naše dežele menda le Videm, ki pa nima večjih problemov s slovenskim črkopisjem. Problem pravilnega pisanja imen in priimkov pripadnikov slovenske manjšine se bo dokončno rešil, ko bo, če sploh bo, ANPR v svojo državno podatkovno bazo vključil tudi črke slovenske abecede. To je velik zalogaj, za katerega pa država nima denarja. Do tedaj se bodo težave reševale postopno, še veliko bo jeze, negodovanj in protestov, za šumnike na vozniških in prometnih dovoljenjih pa bo treba posebej zaprositi. »Srečanje je bilo vsekakor koristno, čaka pa nas še veliko dela, vztrajnosti in potrpljenja,« je sestanek na notranjem ministrstvu ocenil Bandelj. Po njegovem je na potezi tudi slovenska manjšina, katerih pripadniki bi se morali bolj potruditi za vrnitev svojih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko. Na tem področju precej zamujamo, je prepričan vodja SSO. Da bo treba še veliko postoriti je prepričan tudi Pavšič, ki je bil – podobno kot Bandelj – zelo neprijetno presenečen nad stanjem osrednjega anagrafskega urada. Predsednika krovnih manjšinskih organizacij enoglasno hvalita prefektinjo Porzio, »ki je tudi ob tej priložnosti pokazala zanimanje in občutljivost za probleme Slovencev«. (st)

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji