Vodstvo SKGZ pri predsedniku goriškega Kulturnem doma

Že več let je pojem slovenske prisotnosti v mestu Gorica, dialoga med različnimi stvarnostmi ter velik spodbujevalec čezmejnega sodelovanja. S svojimi 200 in več prireditvami letno gotovo sodi v sam vrh goriške kulturne ponudbe, kateri je treba dodati skorajda vsakodnevno športno-mladinsko dejavnost v bližnji telovadnici, ki svoje prostore odpira že v jutranjih urah in jih zapira pozno zvečer. Gre za goriški Kulturni dom, ki pooseblja bistvo same Slovenske kulturno-gospodarske zveze, katere član je. In prav o teh vprašanjih je tekla beseda med predsednikom Kulturnega doma Igorjem Komelom in zastopniki vodstva Skgz, deželnim predsednikom Rudijem Pavšičem, pokrajinskim predsednikom Davidom Peterinom in odgovorno za finančno-administrativna vprašanja Dorico Kresevič.
Ocena iztekajoče se sezone, je bil mnenja Igor Komel, je nadvse vzpodbudna, kljub nemajhnim težavam, predvsem finančnega značaja, saj so se goriškemu centru javni prispevki za delovanje znižali za približno 60 tisoč evrov letno. Ravno v zadnjih tednih je KD pokazal svojo širino in vlogo v tem prostoru, najprej z odmevnim srečanjem s kulturno-družbenim mislecem in umetnikom Monijem Ovadio, nato z vključitvijo v soorganizacijo čedajskega Mittelfesta in njegovo promocijo v Sloveniji.
Zaradi povedanega je včasih še toliko bolj nerazumljiva premajhna pozornost, ki je je deležen ta center s strani krajevnih in deželnih institucionalnih sredin, ki bi se morale potegovati, da bi taki stvarnosti pomagale in jo podpirale. Komigo in Komigo baby sta denimo letos zabeležila rekorden obisk in odzivnost občinstva je presegla vsa pričakovanja. Za nekatere pa je to le rutinsko delo, ki ni vredno kake posebne pozornosti. Podobnih uspešnih dogodkov pa je naokoli zelo malo ali jih sploh ni.
Predsednik Komel je Skgz-ejeve sogovornike zaskrbljeno nagovoril glede nekaterih strukturnih problematik, ki zadevajo vzdrževanje centra, kateremu je zob časa že poslal prve signale. Težave z bakreno streho, povsem izrabljeni sedeži v veliki dvorani, zastarela električna napeljava in sektor svetil ter vedno večje nevšečnosti zaradi pronicanj vode, ki že mejijo na prave poplave, v telovadnici, zahtevajo resne odgovore in finančna kritja, ki jih ni od nikoder, saj ne zdajšnja deželna in niti slovenska zakonodaja ne predvidevata prispevkov za vzdrževanje in obnovo sedežev in drugih centrov. O tem je Skgz že večkrat opozorila pristojne dejavnike, a doslej ni bilo nikakršnega konkretnega odziva, kot da ta problem ne obstaja. Dejstvo pa je, da je na našem teritoriju posejanih kakih 70 prosvetnih in kulturnih sedežev ter večjih centrov, ki se iz leta v leto starajo in potrebujejo finančno pomoč za redno vzdrževanje in obnovitvene posege. V zadnjem času pa je treba tem vprašanjem dodati še visoke davke, s katerimi država bremeni lastnike teh kulturnih središč.
Na srečanju so si bili tudi edini, da bi se morale druge zamejske organizacije, predvsem kulturne in športne zveze, v večji meri posluževati prostorov Kulturnega doma in njihovo dejavnost načrtovati v tem smislu. Razgovor je peljal tudi na druge teme, od zaskrbljenosti, da postaja Gorica propagandno središče vsega, kar je bilo proti NOB in partizanstvu, do potrebe po večjem sinergičnem povezovanju znotraj manjšine.