Vodstvo SKGZ načelno podpira izhodišča za premostitev hude finančne krize SSG
Deželno tajništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze je v petek v Trstu obravnavalo vrsto aktualnih tem, ki zadevajo zdajšnji položaj slovenske narodne skupnosti; od vprašanja reševanja krize Slovenskega stalnega gledališča do jutrišnjega italijansko-slovenskega medvladnega srečanja v Ljubljani, katerega se bosta udeležila tudi predsednika obeh krovnih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka. Posebej je tajništvo SKGZ obravnavalo izhodišča zadnjega deželnega kongresa, ki se je opredelil za ustanovitev posebnih delovnih skupin, ki bodo obravnavale nekatere za manjšino osrednje problematike. Vodstvo krovne organizacije se je sestalo s koordinatorji delovni skupin Marijem Lavrenčičem ( izvajanje zaščitnega zakona, javne uprave in teritorij), Ksenjo Dobrila (šolstvo), Suzano Pertot (uveljavljanja jezika), Nives Košuto (kultura in medkulturni dialog) in Matejko Grgič (izobraževanje), da bi se dogovorili o sestavi posameznih skupin ter o njihovih programskih opredelitvah. V posamezni skupini bodo sodelovali izvedenci za posamezna področja iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Za koordinacijo vseh skupin bo skrbel deželni tajnik Livio Semolič. V Zvezi s krizo Slovenskega stalnega gledališča SKGZ načelno podpira izhodišča, ki sta jih v ekspertizi zapisala izvedenca Marija Marc in Stefano Manzoni. Na tajništvu so se zaustavili pri nekaterih poglavjih ekspertize, ki bi jih veljalo nadgraditi in boljše doreči. O tem bo tekla poglobljena razprava med vodstvi obeh krovnih organizacij, ki bo v torek dopoldne v Gorici pred odločilnim srečanjem omizja obeh krovnih, tržaške Občine in Pokrajine in Dežele FJK, ki ga je tržaški prefekt sklical za sredo popoldne. Vodstvo SKGZ je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da se je deželna posvetovalna komisija, ki jo vodi odbornik Roberto Molinaro, opredelila v smer priznanja Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra, ki naj bi bil vključen med primarne ustanove. S tem v zvezi je SKGZ mnenja, da bi bilo potrebno boljše doreči kriterije, ki opredeljujejo primarne ustanove ter racionalizirati sistem financiranja izredno velikega števila manjših organizacij. V tem smislu bi bilo primerno zaupati to skrb osrednjim kulturnim in športnim krovnim organizacijam (ZSKD, SP, ZSKP in ZSŠDI), v okviru katerih deluje velika večina društev, ki prejemajo manjše prispevke iz zaščitnega zakona.