Vodstvo SKGZ je na zadnji seji pred poletnim premorom razpravljalo o odprtih vprašanjih

Vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske je na svoji zadnji seji pred poletnim premorom obravnavalo vrsto odprtih vprašanj. Predsednik Rudi Pavšič je v prvi vrsti izpostavil finančno krizo Slovenskega stalnega gledališča ter vodstvo podrobneje seznanil z delovanjem otroških jasli, ki delujejo v okviru Dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. SKGZ izraža precejšnjo zaskrbljenost nad številnimi “žarišči” finančne krize, ki se odpirajo znotraj manjšinske organiziranosti, in ugotavlja, tako kot je bilo posebej izpostavljeno na kongresu krovne organizacije, potrebo po racionalnejšem pristopu pri uporabi finančnih resurzov. Potrebno je tudi, da se znotraj manjšine dogovorimo o nekaterih prioritetnih izbirah, ki morajo biti povezane s takšnim upravljanjem naših ustanov in organizacij, da ne bodo povzročale letnih primanjkljajev, ki jih nismo v stanju obvladati. V bistvu si ne smemo privoščiti potez, s katerimi bomo potrosili več od tega, s čimer razpolagamo. Tudi v takšnih pristopih SKGZ razume reformno pot znotraj manjšine, ki mora težiti k potrebnemu dogovarjanju (ne samo med obema krovnima organizacijama), iskanju poti združevanja in odpravljanja nepotrebnih in danes finančno nevzdržnih dvojnikov in v prevelikem razprševanju energij in struktur. Bogastvo neke skupnosti ni izključno v številčnosti organizacij in društev, a v kakovosti, racionalnih izbirah in v opredelitvi prioritet. Ob tem ne gre pozabiti, da je v triletnem proračunu rimske vlade za prihodnje leto predvideno znatno zmanjšanje dosedanjih prispevkov, ki naj bi se znižali za 1,5 milijona evrov. Položaj je nadvse zaskrbljujoč in v tem smislu sta krovni organizaciji (SKGZ in SSO) že stopili v stik z rimskimi sogovorniki, da bi vsaj ohranili zdajšnji nivo podpore slovenski narodni skupnosti. O tem sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka obvestila tudi pristojne vladne predstavnike v Ljubljani in jih zaprosila za posredovanje pri rimski vladi. Slovensko stalno gledališče (SSG) je pomembna ustanova Slovencev v Italiji, saj združuje častno tradicijo, inovativne oprijeme, obenem pa je bistveno umetniško in jezikovno središče. Jezik ostaja v gledališču primarno sporočilno sredstvo, ker pa je gledališko dejanje umetniško, je nujno, da gledalci poslušajo sodobno, a obenem izbrano govorico, v našem primeru slovenščino. Problem gledališča ostaja finančni. Vsedržavna sredstva se krčijo, javne uprave, to so Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK, se doslej niso izrazile, če nameravajo spoštovati zakonske normative in nuditi SSG-ju tiste podpore, za katere so pristojne. V bistvu gre za vprašanje, če omenjene javne uprave priznavajo SSG za to, kar je: italijansko stalno gledališče s slovenskim jezikom. Dodatna sredstva bi morala biti dodeljena izven "paketa", ki ga predvideva zaščitni zakon za Slovence. Vprašanje mora biti rešeno do jeseni, ko naj bi gledališka uprava podpisala nove sezonske pogodbe tako z igralskim kot z ostalim kolektivom. Brez jasnih jamstev za sredstva si SKGZ ne upa svetovati predsednici in upravnemu svetu korakov, ki bi vodili v novo zadolževanje in konflikte, za katere upravitelji SSG ne morejo biti krivi. Problem gledališča zadeva celotno manjšino, njeno civilno in politično družbo kot tudi italijansko večino, politiko in ustanove. Seveda ni pri tem izvzeta Slovenija. Delo pa se lahko prične, ko bodo dana jamstva, da bo tudi plačano. Slovenske jasli, ki delujejo v okviru Dijaškega doma, so po obsegu manjša stvarnost. Zaradi pomanjkanja mest v občinskih jaslih so v teh letih zasebne zapolnjevale pomembno vrzel. Delovale so in delujejo strokovno ter nudijo otrokom in njihovim družinam maksimalne in varne usluge. Jasli v Dijaškem domu so ob svoji bistveni socialni vlogi in pomoči mladim zagotavljale tudi priliv v mestne otroške vrtce. Skratka, združujejo pretežno slovenske ali mešane družine, jim nudijo potrebno pomoč, obenem pa jih uvajajo v slovenski šolski svet. Za jasli je doslej skrbel Dijaški dom, usluga pa je namenjena vsem Slovencem in še posebno tistim, ki živijo v mestu. Zaradi tega je nujno, da se skrb za jasli ne omeji na finančne zmogljivosti Dijaškega doma ali same SKGZ, ampak da se razširi na vse manjšinske dejavnike in komponente. SKGZ meni, da Slovenci ne smemo izgubiti zasebnih jasli v Trstu, obenem pa morajo postati skrb celotne manjšine, saj je družinska politika nekaj, kar se prav tako tiče slovenske manjšine v celoti, istočasno pa tudi italijanskih ustanov, ki predstavljajo vse občane. V tem smislu SKGZ pozdravlja sestanek, ki ga je predsednik Dijaškega doma sklical s krovnima organizacijama (SKGZ in SSO) ter s slovenskimi občinskimi in deželnimi svetniki ter s senatorko Tamaro Blažino. Upati je, da na sestanku izrečene besede ne bodo ostale priložnostne misli, ampak da bodo postale dejanja.
Vodstvo SKGZ je posebej analiziralo nastali položaj pri ŠZ Bor oz. se seznanilo z vprašanjem nadaljnjega upravljanja Stadiona 1. maja v Trstu. Ravno tako pomembno bo čimprej primerno nastaviti delo in prostorske rešitve v okviru nastajajoče dejavnosti Inštituta za slovenski jezik v Špetru. Na seji, ki je potekala v prostorih goriškega KB centra, so pozdravili nastanek Gospodarskega foruma Slovencev v FJK in njenega prvega uradnega srečanja s predstavniki slovenske vlade.