Vidna dvojezičnost tudi na cestah na dvojezičnem območju v FJK

V svojstvu vodje pravno posvetovalne delavnice Skgz podpiram poseg evropske poslanke Isabelle De Monte, članice komisije za prevoze in turizem v evropskem parlamentu, ki je na pobudo Unije Italijanov vložila pisno vprašanje na Komisijo EU glede enojezične table pred predorom Markovec. V svojem posegu pravilno opozarja na po zakonu predvideno obvezno vidno dvojezičnost na narodnostno mešanem območju Slovenije, kamor med drugim sodi tudi občina Koper in sprašuje, ali je komisija seznanjena z dogodkom in kako namerava ukrepati v bran pravic italijanske manjšine.
V kolikor se člani pravno posvetovalne delavnice skoraj vsakodnevno soočamo s problemom vidne dvojezičnosti v smislu (ne)spoštovanja člena 10 zaščitnega zakona 38/2001 in že leta pričakujemo, da bi pristojna javna cestna podjetja, v prvi vrsti Anas, tudi v Furlaniji Julijski krajini dosledno upoštevala omenjene zakonske predpise, bomo zaprosili evropsko poslanko za pomoč in podporo. Seveda tu ne gre za maloštevilne posamične primere pač pa za zelo razširjeno nesprejemljivo prakso, ki pade vsakemu pred oči že na samem območju tržaškega Krasa, kjer so na hitri cesti med Moščenicami in Škofijami težko opazni le zelo redki dvojezični smerokazi. Poudariti gre, da omenjena hitra cesta skoraj v celoti teče na dvojezičnem ozemlju od doberdobske občine, Nabrežine, Zgonika vse do Doline. Isto velja na državni cesti 55 na območju doberdobske občine, kjer so smerokazi istega podjetja Anas izključno v enojezični italijanski obliki.
Ob pravilnem opozorilu, ki ga je evroposlanka Isabella De Monte posredovala pristojni evropski komisiji, si torej pričakujemo ustrezno naprezanje tudi do podobne, sicer veliko bolj razširjene, problematike nespoštovanja vidne dvojezičnosti v treh pokrajinah Fjk, kje je sicer zakonsko predvidena obvezna vidna dvojezičnost. S primerno pozornostjo tudi do tega perečega problema in še bolj ob ustrezni rešitvi s postavitvijo vseh predvidenih dvojezičnih smerokazov na območju naše dežele, bo poseg italijanske evropske poslanke prav gotovo še bolj pridobil na verodostojnosti in učinkovitosti.
Tako italijanska manjšina v Sloveniji kot tudi slovenska v Italiji si pričakujeta popolno spoštovanje zaščitnih norm, kar mora postati vsakdanja danost, ne da bi se morali pripadniki naših skupnosti stalno truditi za spoštovanje osnovnih jezikovnih pravic. Projek Lex, ki smo ga Skgz in IU skupaj zasnovali in izpeljali, je pokazal marsikatero vrzel pri udejanjanju zaščitnih norm na čezmejnem območju, kjer sta naseljeni dve manjšini; istočasno pa je prišla do izraza tudi širitev pozitivne klime in medsebojnega spoštovanja, kar predstavlja bistveno oporo udejanjanju dvojezičnosti.
Sedaj so na potezi predvsem pristojni javni organi in vsi razni koncesionarji javnih storitev, za katere mora biti dosledno spoštovanje zaščitnih norm vsakodnevna obveza ne pa občasna nadlega.
Pravno posvetovalna delavnica bo še naprej vztrajno sledila temu vprašanju in iskala vse možne poti za reševanje odprtih problemov. Kot smo dosegli prve vidne uspehe pri podjetju Autovie Venete s postavitvijo dvojezičnih smerokazov na avtocestnem odseku Vileš Gorica, tako si nadejamo pozitivne premike pri podjetjih Anas in Fvg Strade za kar bomo še naprej napeli vse moči ob pričakovanju in prepričanju, da bomo imeli ob strani tudi evropsko poslanko Isabello De Monte. Zato sem že stopil v stik z njo in jo povabil na delovno srečanje, kjer bomo lahko konkretno razčlenili omenjeno problematiko.

Livio Semolič, vodja pravno posvetovalne delavnice SKGZ