sociale-3

Več slovenščine pri socialnih in zdravstvenih storitvah

 

Storitve na socialnem in zdravstvenem področju v slovenščini so temeljnega pomena, njihovo potrebo pa je pandemski čas dodatno okrepil. Ravno sodelovanje z javnimi upravami , tudi v luči doslednega ponujanja dejavnosti in storitev v slovenskem jeziku,  je prioriteta Slovenske kulturno-gospodarske zveze.

V ta namen je Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila srečanje z nekaterimi javnimi upravitelji s Tržaškega in z Romano Maiano, ki je odgovorna za socialno službo za Julijsko-kraško območje. Tega sestavljajo Občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Na zoom srečanju so bile prisotne poleg Ksenije Dobrila in Romane Maiano tudi županji Daniela Pallotta in Monika Hrovatin ter odbornici Franca Žerjal in Nadja Debenjak.

Romana Maiano je v svojem izčrpnem nagovoru opisala prisotnim vse storitve, ki jih v slovenskem jeziku ponujajo uprave območja, od socialnih uslužbencev do občinskih negovalcev. Socialne uslužbence z znanjem slovenščine dajeta na razpolago le dve občinski upravi, negovalci pa delujejo na vsem območju. Beseda je tekla tudi o prevajanju dokumentov, ki je trenutno  v domeni Občine Milje, kjer je tudi koordinacijski urad.

Drugo poglavje delovanja na tem področju pa predstavljajo odnosi z deželnim zdravstvenim podjetjem ASUGI, s katerim so odnosi načeloma zelo dobri. Sovpadanje območja petih občin z dvema zdravstvenima okrajema deželnega podjetja, zahteva dokaj kompleksno usklajevanje. Pereč problem predstavlja pomanjkanje zdravnikov in pediatrov z znanjem slovenskega jezika, pri čemer pa nimajo občine nobenih pristojnosti.

Pogovor se je dotaknil tudi pomena slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki bi jo bilo potrebno kadrovsko podkrepiti in sistemsko razširiti tud na Goriško. Pri tem so prisotni izpostavili dejstvo, da razpisuje tržaška univerza letno eno mesto za dodiplomski študij logopedije za Slovence. V tem smislu je združitev tržaške in goriške zdravstvene ustanove lahko v teh okoliščinah prednost. Ksenija Dobrila je ob zaključku prosila prisotne upraviteljice, naj apelirajo na deželnega odbornika za zdravstvo Riccardija, da bi definitivno rešil problem. Prisotne županje in odbornice so izziv sprejele in se obvezale, da bodo odbornika na nerešena vprašanja opozorile tako pisno kot na namenskem srečanju.

Ravno v zvezi z rešitvijo vprašanja slovenske socio-psiho-pedagoške službe sta med drugim danes predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj  poslala deželnemu odborniku za zdravstvo Riccardu Riccardiju in generalnemu direktorju deželnega zdravstvena podjetja ASUGI Antoniu Poggiana dopis. Z dvojezičnim dokumentom sta namreč apelirala na pristojne strukture, naj se končno reši vprašanje socio-psiho-pedagoške službe, katere pomanjkanje je ravno v tem pandemskem obdobju čedalje bolj občuteno. Hkrati pa sta predsednika krovnih organizacij izrazila zadovoljstvo nad zglednim dvojezičnim vodenjem vseh postopkov cepljenja proti koronavirusu COVID-19.

Povezane objave

Skupaj moramo zasledovati sožitje in spoštovati različne spomine - Tiskovno sporočilo SKGZ
FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst