V Vidmu celodnevni posvet o promociji jezikovnih manjšin v deželi

VIDEM – Manjšinski jezik ohranjaš živega in ga razvijaš med drugim tako, da ga promoviraš tudi s spletnimi družbenimi omrežji, kot je TikTok, dokaz za to je posnetek na TikToku v furlanskem jeziku, ki ima kar šest milijonov ogledov. Tudi s tem se je bilo mogoče seznaniti na včerajšnjem celodnevnem posvetu o promociji jezikovnih manjšin v Furlaniji – Julijski krajini, ki je v organizaciji Dežele FJK potekal v avditoriju Antonio  Comelli na sedežu Dežele v Vidmu. Na srečanju se je želelo predvsem pregledati to, kar se dela oz. predlaga na področju manjšinske zaščite ter varstva in razvijanja manjšinskih jezikov v FJK – furlanščine, slovenščine in nemščine – za to, kot se je v svojem dopoldanskem pozdravu na daljavo izrazil predsednik deželnega sveta FJK Piero Mauro Zanin, da ti jeziki ostanejo živi, saj se tako ubrani tudi posebnost Dežele FJK, ki sloni ravno na prisotnosti manjšinskih jezikov. Deželni odbornik za lokalno samoupravo Pierpaolo Roberti, ki je pristojen tudi za manjšine, pa je v popoldanskem nastopu poudaril, kako je Dežela prvič priredila srečanje, namenjeno vsem manjšinskim jezikom na njenem ozemlju. To s ciljem ustvariti priložnost za soočenje, da se razume, katere problematike zaznamujejo različne manjšine in če obstajajo dobre prakse, ki so se izkazale za učinkovite za druge jezike in se jih lahko uvede tudi pri nas.

FURLANI STAVIJO NA SPLET

V dopoldanskem delu so sicer precej maloštevilni udeleženci prisluhnili podajanju zaključkov lanskih deželnih konferenc o Furlanih, Slovencih in Nemcih. Zaključke tretje deželne konference o furlanskem jeziku je podal direktor Deželne agencije za furlanski jezik (Arlef) William Cisilino, ki je poudaril predvsem, kako število govorcev furlanščine, ki jih je bilo leta 2014 610.000, vsako leto upade za 0,6 odstotka, tako da bi leta 2050 utegnilo biti 100.000 govorcev manj. Da se ta trend ustavi, so začeli z izvajanjem načrta jezikovne politike za obdobje 2021–2025, ki je namenjen predvsem govorcem. Med ukrepi je treba omeniti pripravo furlanskega pravopisa, slovnice in leksikona, dalje financiranje postavitve dvojezičnih smerokazov v 100 občinah, pri agenciji pa dajejo velik pomen spletnim medijem oz. družbenim omrežjem. Tu je Cisilino omenil YouTube kanal agencije Arlef, ki ima več kot milijon ogledov, več kot 400.000 pa jih ima kanal mladih, medtem ko ima furlanska različica videoposnetka na omrežju TikTok kar šest milijonov ogledov. Med ostalimi ukrepi se napoveduje tudi spletni italijansko-furlanski Googlov prevajalnik.

LAHKO BI IMELI AGENCIJO ZA SLOVENSKI JEZIK

Direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je ob posredovanju zaključkov tretje deželne konference o zaščiti slovenske jezikovne manjšine omenil med drugim kadrovsko podhranjenost glede deželnega osebja z znanjem slovenščine. Potrebno bi bilo tudi bolje uporabiti deželno posvetovalno komisijo za slovensko manjšino ter nadgraditi vlogo skupščine izvoljenih predstavnikov. Večjo pozornost bi morali izkazati strokovnemu spremljanju izvajanja večjezičnega pouka v Kanalski dolini ter izpopolniti učni kader, medtem ko se vidna dvojezičnost najbolj (70 odstotkov) izvaja na Tržaškem, precej manj (40 odstotkov) pa na Goriškem in Videmskem. Prav tako bi morali člen zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti razširiti na vseh 32 občin, kjer vladajo zaščitna določila ter na urbana središča Trsta in Gorice, pa še Čedada in Špetra. Svetla točka je delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, glede načrtovanja jezikovne politike pa bi npr. tako kot Furlani potrebovali Deželno agencijo za slovenski jezik, čuti se tudi potreba po koordinacijskem telesu, ki bi povezovalo vse manjšine v FJK.

POTREBA PO NEMŠKIH UČITELJIH

O prvi deželni konferenci o zaščiti nemških jezikovnih manjšin je govoril Francesco Costantini z Univerze v Vidmu, ki je opozoril predvsem na demografski padec, ki ga čutijo nemško govoreče skupnosti v FJK ter  potrebo po vlaganju ne samo v jezik in kulturo, ampak tudi v gospodarstvo in turizem, da se zlasti mlade družine ne izselijo. Še zlasti je občuteno vprašanje izobraževanja, tako nemškega standardnega jezika kot narečnih različic raznih skupnosti. Tu je Costantini opozoril predvsem na pomanjkanje učiteljev nemškega maternega jezika ter na pomen usposabljanja učnega  kadra, pa tudi na raznolik izvor in zgodovino nemških jezikovnih skupnosti oz. otokov. Drugače je v družinah prisotna zavest, da so manjšinski jeziki bogastvo, pravi predstavnik videmske univerze, ki pa je opozoril na težave v zvezi z rabo jezika v javni upravi in na odsotnost radiotelevizijske ponudbe.

KAJ PA DRUGOD PO EVROPI?

Nekaj primerov dobrih praks glede varstva manjšin v Italiji in Evropi sta podala Michele Gazzola z Univerze v Ulstru in Ada Bier z Univerze Baskovske dežele. Prvi je med drugim omenil poletne tabore, ki jih Finci na Švedskem prirejajo za otroke in mladino, dalje spletno učenje na daljavo iz oči v oči, ki ga prakticirajo Katalonci in Romuni, razne ukrepe na področju razvijanja digitalne kulture v manjšinskih jezikih ter na dogovore med baskovskimi podjetji in tamkajšnjo deželno vlado za to, da raba baskovščine postane nekaj vsakdanjega. Prav baskovski primer je podrobneje predstavila Ada Bier, drugače Furlanka, ki pa trenutno deluje na Univerzi Baskovske dežele. Osredotočila se je predvsem na to, kar dela baskovska deželna vlada za ohranitev in razvijanje baskovskega jezika (euskara), čemur namenja okoli 160 milijonov evrov. V tej avtonomni deželi v okviru Španije je baskovski jezik prisoten na vseh področjih, med tremi modeli izobraževanja, ki so na voljo, mladi raje izbirajo tista z enakovrednim poukom baskovščine in španščine oz. kastilščine ter s prevlado  baskovščine kot tistega, kjer je španščina učni jezik, baskovščina pa le predmet. Tudi na univerzi je veliko  povpraševanje po študijskih programih v baskovskem jeziku, prisotna je vidna dvojezičnost,  druga plat zgodbe pa je, da raba baskovščinev vsakdanjem življenju v urbanem kontekstu ni tako visoka.

ZA STALNO MANJŠINSKO OMIZJE

Dopoldanskemu delu posveta je sledil popoldanski del, ki ga je enako kot  prejšnjega vodila Fabiana Fusco z videmske univerze in je bil namenjen razpravi o perspektivah rasti jezikovnih skupnosti, soudeležbi mladih pri društvenih dejavnostih, uporabi družbenih  omrežij, načrtovanju dejavnosti in jezikovnemnačrtovanju ter o političnem zastopstvu jezikovnih manjšin. Med razpravljavci so bili tudi deželni svetniki Stefano Mazzolini (na daljavo), Franco Mattiussi, Massimo Moretuzzo, Emanuele Zanon in Marko Pisani, ki je med drugim poudaril pomen nove štirijezične spletne strani deželnega sveta, kar bi moralo postati realnost tudi pri drugih deželnih službah. Za Pisanija je največji problem slovenske narodne skupnosti demografski padec ter približevanje mladim, kar bi morali izvajati s pomočjo njihovih  komunikacijskih sredstev in družbenih omrežij. Drugače so razpravljavci poudarili predvsem pomen tovrstnih srečanj, ki bi jih moralo biti več, pravzaprav bi potrebovali stalno omizje, ki bi se sestajalo vsaj enkrat letno in pri katerem bi ugotavljali tako posamezna vprašanja kot tudi stične točke, saj imajo manjšine navsezadnje skupne problematike. Pojavila se je tudi zamisel o sklicu skupne konference o manjšinskem šolstvu. (Primorski dnevnik. 22.10.2022)