V TKS predstavili projekt o mirovni regiji Alpe-Jadran
Dialog med bivšimi nasprotniki
Drugače tolmačiti tudi Bazovico
Širjenje procesa, ki se je začel na Koroškem med ZSO in Heimatdienstom – Publikacija in manifestacija
Območje Alpe-Jadran je ena od najbolj zanimivih regij v Evropi, če bo to tudi ostala, pa bo odvisno od zadržanja posameznikov, skupnosti in organizacij, ki so si bile v preteklosti nasprotne, če že ne sovražne. Zato je treba narediti vse, da to občmočje postane regija miru, da se nekdanji spori, seveda ob spoštovanju zgodovinskega spomina vsake strani, postavijo ob stran in da se začne oblikovati prihodnost vključno npr. tudi z drugačnim tolmačenjem zgodbe o bazoviških junakih. V ta namen poteka tudi projekt o izgradnji mirovne regije Alpe-Jadran, ki so ga včeraj dopoldne predstavili v prostorih Tržaškega knjižnega središča skupaj s trijezično slovensko-nemško-italijansko publikacijo, ki je prvi sad truda delovne skupine v okviru projekta. Drugi sad upajo, da bo dozorel jeseni, ko se bo svet spominjal stoletnice konca prve svetovne vojne, pri čemer se na Tromeji načrtuje večja manifestacija, glede katere upajo, da se je bodo udeležili tudi predsedniki sosednjih dežel.
Projekt, ki je uvod doživel že pred približno desetimi leti na avstrijskem Koroškem s sodelovanjem med tamkajšnjo Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Heimatdienstom, se pravi glavno nemško nacionalno organizacijo, so prisotnim orisali nekateri predstavniki sodelujočih stvarnosti: predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, predsednika ZSO in Heimatdiensta, Marjan Sturm in Josef Feldner, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, član Kluba koroških Slovencev Danijel Grafenauer ter koordinator projekta Jan Brousek in znanstveni koordinator Mitja Žagar. Ob obrazložitvi začetkov sodelovanja na Koroškem, katerega najvidnejše znamenje je skupna počastitev tako padlih nemško-avstrijskih brambovcev kot Maistrovih borcev za slovensko severno mejo, ki počivajo na pokopališču v koroškem Velikovcu (o tem sta govorila zlasti Sturm in Feldner), so govorniki poudarili potrebo po prenehanju gledanja samo na lastno zgodovino in negiranja zgodovine drugega. V ospredje mora stopiti spoštovanje kulture in načina življenja drugega, prav tako se je treba vživeti v zgodovino in trpljenje drugega. To ne pomeni, da je treba opustiti lastne ideale oz. zgodovinski spomin: zgodovine ni mogoče spremeniti, vendar se je treba začeti pogovarjati, saj se lahko skupaj gradi prihodnost. Na svetovni ravni seveda s tem ne bo mogoče veliko storiti, na krajevni pa lahko pokažejo, kako to deluje in kako je lahko zgled, so prepričani sogovorniki, ki so želi tudi odobravanje konzulke Republike Slovenije v Trstu Tanje Mljač, za katero je projekt potreben in pomemben zlasti za Slovenijo in politično razumevanje v slovenski druzbi. Svoje strinjanje je izrazil tudi novoizvoljeni deželni svetnik Severne lige Danilo Slokar (s Pavšičem sta se pred začetkom srečanja prisrčno objela in poljubila), ki je med drugim poudaril tudi štirijezičnost Furlanije Julijske krajine in dejstvo, da si nismo nasprotniki.
Projekt pa je tudi pozitiven signal, da bolje razumemo Bazovico oz. zgodbo o bazoviških junakih, je prepričan Rudi Pavšič, po čigar mnenju je treba to zgodbo tolmačiti drugače kot doslej, saj se nahajamo v letu 2018. Sogovorniki pa so se strinjali, da bi k projektu lahko pritegnili še druge organizacije in stvarnosti: srečanja se je tako udeležil predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, govor pa je bil npr. tudi o sodelovanju z istrskimi ezuli ter o možnostih širitve projekta tudi na druga območja regije Alpe-Jadran.
Ivan Žerjal