V sredo predstavitev knjige o pravnem položaju Slovencev v Italiji

Na pobudo obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji in Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem bo v sredo, 9. marca, ob 19. uri v Narodnem domu v Trstu predstavitev knjige »NA ONI STRANI MEJE – Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866-2004«, ki je ravnokar izšla pri založbi Annales v Kopru.

Gre za monografijo, ki je v bistvu rezultat uspešnosti raziskovalnega projekta o pravnem položaju slovenske manjšine v Italiji. Delo je posebej dragoceno, saj se je v njegovo pripravo steklo več razmišljujočih in raziskovalnih sil, od proučevalcev sodobne zgodovine do pravnikov in izvedencev italijanske zakonodaje, in to z obeh strani meje. Cilj je bil predvsem ta, da se z znanstvenim pristopom, v jasni obliki, predvsem pa čimbolj objektivno predstavi problematiko iz več zornih kotov, oz. interdisciplinarno. Zgodovinarji so se usmerili zlasti v analizo in predstavitev obdobja od leta 1866, ko so prvi Slovenci prišli pod Italijo, pa do današnjih dni, oz. do odobritve zaščitnega zakona. Pravniki pa so obravnavali drugi del tega obdobja, in sicer od konca druge svetovne vojne dalje. Sam projekt je bil sicer širše zasnovan in je privedel tudi do drugih konkretnih rezultatov, v prvi vrsti do celodnevnega mednarodnega znanstvenega simpozija v novembru 2002. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so s tem delom na enem mestu bili zbrani vsi pravni dokumenti, ki zadevajo to tematiko. Velik del teh dokumentov je v zborniku tudi naveden ali obravnavan.

Sad tega dela je pričujoča monografija, katere urednik je zgodovinar mlajše generacije Gorazd Bajc. Knjiga sama je razdeljena na dva dela: prvi nosi naslov Zgodovinski in pravni pregled 1866-1990 in avtorji, ki v tem delu sodelujejo s svojimi prispevki, so Branko Marušič, Petra Svoljšak, Gorazd Bajc, Egon Pelikan, Tone Ferenc, Sandi Volk in Nevenka Troha. V drugem delu pa izstopajo pravniki in izvedenci Mitja Ozbič, Janez Berdon, Walter Coren in Tomaž Simčič. Pred posameznimi referati pa zgodovinar Jože Pirjevec v daljšem prispevku spregovori o odnosu italijanske politike do slovenske manjšine.

Drugi del knjige je sicer bolj zajeten od prvega, ker gre tu za bolj obširno dokumentacijo, tematika sama pa prav tako nudi možnost razpisovanja, saj gre za pregled razvoja državne, deželne in lokalne zakonodaje in obenem tudi sodne prakse pri uporabi slovenskega jezika v stiku z javno upravo.

Kot piše Gorazd Bajc v uvodu, si delo ne zastavlja cilja, da bi pregledalo vse možne obstoječe dokumentacije na vseh področjih, saj bi bilo tako delo težko obvladljivo: obdelana so bila samo ključna področja italijanske zakonodaje v zvezi s slovensko manjšino, za katera so bili avtorji mnenja, da je najpomembnejše pričeti s sestavljanjem zgodovinske in pravne sinteze – gre torej le za osnovo, ki bo služila nadaljnjim raziskavam.