fallback-thumbnail

Utrditi slovenske dejavnosti v tržaškem mestnem središču!

 

Pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Tržaško je na svoji zadnji seji posvetil posebno pozornost vprašanju razvoja slovenskih kulturnih, pa tudi športnih in drugih dejavnosti v tržaškem mestnem središču in v neposredni periferiji. V ta namen so bili na sejo tržaške SKGZ izrecno povabljeni zastopniki nekaterih društev, ki so dejavna v tržaškem centru. Razpravo so s svojimi razmišljanji uvedli pokrajinski predsednik ZSKD Rinaldo Vremec, šolnica, prevajalka in odbornica Slovenskega kluba Darja Betocchi ter športni organizator in mladinski pedagog Gorazd Pučnik. V svojem posegu je pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec izrecno poudaril, da že sama SKGZ že dalj časa čuti potrebo po ponovni vzpostavitvi možnosti informiranja, ažuriranja, izobraževanja, pa tudi razbremenjenega srečevanja v obliki predavanj in seminarskih pobud, ki naj bi se praviloma odvijala tudi v mestnem središču. Pred kratkim je v pritličnih prostorih narodnega doma nastal zametek slovenskega informativnega centra, ki bi lahko z nadaljnjim razvojem postal prava stična točka za slovenske dejavnosti v mestu in sploh. Številne so pobude, ki jih prirejajo Slovensko stalno gledališče, Glasbena matica, Tržaška knjigarna in Narodna in študijska knjižnica poleg seveda rednih dejavnosti posameznih društev. Iz razprave je bilo razumeti, da velike nevšečnosti povzroča dejstvo, da ne obstaja nobena koordinacija oz. dogovarjanje med prireditelji, tako da se večkrat dogaja, da se kopičijo in časovno križajo pobude, ki so potencialno namenjeni slični publiki. Prvi korak k reševanju tega problema gotovo predstavlja informativni bilten »Kam?«, ki ga izdaja Slori in predstavlja pomembno pridobitev tako za slovenske organizacije kot tudi za posredovanje informacij italijanskim someščanom. Dela na tem pa je še veliko. Ugotovljeno je bilo, da se društva še posebej v mestu vse več soočajo z vprašanjem soudeležbe in vključevanja italijanskih staršev iz mešanih zakonov, seveda otrok iz teh zakonov, pa tudi otrok, ki izhajajo iz popolnoma italijanskega okolja. Problem pogovornega jezika v športnih ekipah je vprašanje, ki ga je obravnavala že športna programska konferenca in je nato odmevalo tudi na vsemanjšinski programski konferenci. Z dejstvom narodno mešanih zakonov je povezano tudi vprašanje kvalitete obvladanja slovenskega jezika, ki po mnenju mnogih v zadnjih letih strmo pada. Ta vprašanja se bodo v prihodnjem obdobju še bolj pojavljala. Mešani zakoni in njihovi otroci potrebujejo veliko pozornost, zato da bodo psihološki, didaktični in pedagoški pristopi taki, da jih bosta slovenski jezik in kultura (z njima pa pripadnost) privlačila, ne pa odbijala. V bogato razpravo, ki se je dotaknila tudi vprašanja razpoložljivih struktur, začenši s Kulturnim domom, so posegli še Sonja Babič, Ana Wehrenfennig, Marino Pečenik, Vojko Slavec, Iztok Pečar, od gostov pa so svoje misli iznesli Valentina Repini, Peter Verč in (pisno) Bogomila Kravos. V svojem uvodnem poročilu o dejavnosti SKGZ v minulem mesecu je pokrajinski predsednik Igor Gabrovec med drugim pohvalno ocenil okroglo mizo, ki sta jo slovenski krovni organizaciji priredili skupaj in pravzaprav na predlog in pobudo široke palete organizacij italijanske civilne družbe v Trstu. Okrogla miza, ki se je odvijala v Narodnem domu pod geslom »Proti nacionalizmu«, je privabila številno publiko in ponudila zanimiva izhodišča. Škoda, da ji italijanski mediji niso posvetili zaslužene pozornosti, saj je predstavljala eno redkih pozitivno in evropsko naravnanih pobud v splošno mračnjaškem proslavljanju priključitve Trsta Italiji. Pokrajinski svet SKGZ za Tržaško se bo prihodnjič sestal na slavnostni seji skupaj s svetoma za Goriško in Benečijo ter z deželnim svetom. Slavnostna seja bo v nedeljo 28. novembra popoldne v Kulturnem domu v Trstu. Sledila bo, z začetkom ob 17. uri, proslava 50-letnice ustanovitve SKGZ.

Povezane objave

"Kiss&GO!": Dvojezični poljubi - Razpis za izbor grafičnih in besedilnih elementov projekta
"Kiss&GO!: Dvojezični poljubi
Hvaležnost za žrtvovanje in zaskrbljenost nad sedanjostjo