»Tudi manjšine se morajo bolj potruditi za sobivanje z drugimi«
LJUBLJANA – Na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani bo danes prvi kongres Slovenske manjšinske koordinacije – Slomak, ki združuje Slovence iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Častni gost kongresa bo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, skupščino pa bo uvedel predsednik Slomaka Rudi Pavšič, s katerim smo se pogovarjali o opravljenim delom in o odnosih med manjšinami in Slovenijo. Ker je Pavšič tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, smo izkoristili priložnost in ga povprašali tudi o položaju v naši manjšini. Današnji kongres sovpada s skorajšnjim padcem državnih mej na relaciji Italija-Slovenija-Madžarska-Avstrija, to se pravi v treh državah, kjer živijo slovenske manjšine. Kako bo to vplivalo na odnose med manjšinami in matično državo in tudi na položaj samih manjšin? Evropska unija predstavlja za vse nas enkratno priložnost za miren, gospodarsko uspešen, socialno pravičen in enakopraven razvoj. Evropska integracija predstavlja izraz kulturnega in jezikovnega pluralizma ter čezmejnega sodelovanja na regionalni in meddržavni ravni. In takšno druženje ne pomeni šibitev narodne identitete, temveč v sobivanju z drugimi narodi pomeni njeno modernizacijo, emancipacijo in večjo skrb pri ohranjevanju jezikovno-kulturne raznolikosti. Manjšine so vendarle nekaj posebnega, kjer se vse skupaj uresničuje počasneje… Kot predstavniki manjšin moramo biti sposobni razumeti čas in prostor, v katerem se ta identitetna interakcija uresničuje.Sposobni moramo biti idej in načtrov, ki gredo v to smer. Slovenci ostajamo Slovenci, a vsak dan bolj tudi Evropejci. Kako gledajo manjšine na predsedovanje Slovenije Evropski uniji? Z velikim ponosom in pričakovanjem, da bo Slovenija po tej zahtevni, a istočasno enkratni preizkušnji, še trdneje in kakovostneje zasidrana v evropskem prostoru. Po drugi strani pričakujemo, da bo predsedovanje EU nudilo Sloveniji priložnost, da bo utrdila sodelovanje z državami- sosedami, v katerih živijo slovenske narodnostne skupnosti. To mora predstavljati tudi priložnost, da se rešijo nekatera še odprta manjšinska vprašanja, še posebej na Koroškem. Današnji je prvi kongres Slomaka, ne pa začetek njegovega dela. Ste zadovoljni z doslej opravljenim delom? Zbrali smo se, ker smo že dolgo čutili potrebo po nečem, kar bi nas boljše in redno držalo skupaj. Čez nekaj mesecev bo za nami štiriletno obdobje, ki je bilo nadvse plodno in polno osebnih izkušenj. Spoznali smo se, postali bolj povezani med seboj in zato samozavestnejši. Utrdili smo solidarnostni duh. Boste še kandidirali za predsednika? Današnja skupščina ni volilnega značaja. Če pa bodo kolegi to izrazili, bom brez zadržkov prepustil krmilo Slomaka predsedniku ene od ostalih krovnih organizacij. Vi ste tudi predsednik SKGZ. Naša manjšina je v zadnjih mesecih dobila precej solidno pravno osnovo (seznam občin, t.i. vidna dvojezičnost, deželni zakon), ki jo je sedaj treba udejanjiti oziroma izvajati. Kako gledate na ta vprašanja? Danes imamo na razpolago kar štiri zakonske osnove, ki nam omogočajo večje razvojne strategije. Ob vsesplošnem zakonu o jezikovnih manjšinah in specifičnem zakonu za našo skupnost, smo dobili še deželni zakon. Tem zakonskim normam moramo dodati še zakon za slovenske manjšine, ki je nastal v slovenskem parlamentu. Večletna prizadevanja za trdno pravno osnovo so se torej uresničila. Kako pa naprej? Sedaj prihaja čas, ko bomo morali te pravne inštrumente čimboljše uporabiti v logiki razvoja naše skupnosti. Zagovarjam potrebo po nekakšnem koordiniranem delu znotraj naše manjšine. Ljudem moramo dati signal, da so za nami časi delitev in malih egoizmov. Če tega nismo sposobni, se bodo ljudje oddaljili od nas in iskali rešitve drugje. Vtis imam, da so v zadnjem času odnosi med SSO in SKGZ doživeli nekakšen pospešek. Je to samo zunanji videz ali pa smo priča kvalitetnemu preskoku v odnosih med krovnima? Pred desetimi leti smo si na kongresu SKGZ v Boljuncu zadali nekaj prioritetnih nalog. Mednje sodi tudi zbliževanje in sodelovanje obeh krovnih organizacij. Osebno verjamem v ta proces, ki nas bo moral pripeljati do pomembnih odločitev. Kakšne naj bodo te odločitve? Če krovni ne bosta dali sami zgleda, je težko pričakovati, da se bo to dogajalo na bazi. Svojčas sem za javnost napisal, kako si zamišljam ta proces. Za njim stojim tudi danes in prepričan sem, da je takšna vizija koristna za našo skupnost. Na kaj se nanašate? Dvojnost je v številnih primerih izraz časa močnih notranjih konfrontacij. Danes živimo v času približevanja in združevanja. Če želimo, da bo naša skupnost rastla, moramo stopiti na pot reform in kakovostne racionalizacije. Živimo v časih, ki zahtevajo drugačne in sodobnejše pristope. Mnenja sem, da je programska konferenca pokazala smer in to ob dostojanstvu in spoštovanju naše pluralnosti. Kaj pa če ne bomo uspeli? Če bomo preveč zamujali, bodo rešitve težje in bolj boleče. Sandor Tence