Tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec pisal novemu tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu

Spošt. dr. Giovanni BALSAMO Vladni komisar v Deželi FJK in tržaški prefekt

Spoštovani dr. Balsamo, z velikim zadovoljstvom Vas pozdravljam in Vam izražam dobrodošlico v Trstu in v Furlaniji Julijski krajini ter se Vam hkrati zahvaljujem za Vaše pozdravno pismo ob nedavni umestitvi v vladni palači na trgu Zedinjenja Italije. Posebej se veselim Vaših uvodnih besed, ko izpostavljate globoke zgodovinske in kulturne korenine Trsta in istočasno ponujate Vaše sodelovanje ter izražate Vašo razpoložljivost za iskanje odgovorov, ki jih državljani pričakujejo od javne uprave. Trst je res krasno mesto, ki ga opredeljuje večstoletna tradicija sprejemanja in promoviranja kulturne, jezikovne in verske različnosti. Isti Trst pa je bil v minulem stoletju večkrat v središču hudi spopadov, vojnih dogodkov, političnih trenj, mednarodnih dogovorov, kar je nenazadnje tudi nemalokrat povzročalo velika razočaranja in trpljenja številnim njegovih prebivalcev. Velik izziv, ki nas mora rešiti še živih spon preteklosti, predstavlja Evropska zveza, ki je z vključitvijo Slovenije dejansko vrnila Trstu nekdanje zaledje in razsežnosti ter končno tudi nove razvojne možnosti, ki so vezane na njegovo trgovsko, pristaniško in finančno dušo. Predvsem pa se mora Trst spraviti z lastno zgodovino ter sprijazniti z lastnim večkulturnim, večjezikovnim in torej tudi večnarodnim obličjem. V tem smislu hoče slovenska narodna skupnost v Trstu in v FJK delovati spodbujevalno navznoter in povezovalno navzven, z novo čezmejno razsežnostjo. Tudi bogato in plodno sodelovanje med slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem naj bo znak in dokaz, da je v različnosti moč in da s sprejemanjem in ovrednotenjem različnosti lahko vsi skupaj bogatimo celotno območje. Kljub temu, da sta bila v zadnji letih v italijanskem parlamentu izglasovana kar dva zaščitna zakona (482/99 in 38/01), so slovenski manjšini v Italiji še vedno omejene tudi osnovne pravice, ki jih predvidevajo italijanska ustava, nato še mednarodni sporazumi in v končni fazi dva državna zakona. Ko poudarjate pomen pozitivnega dialoga med javno upravo in državljani se ne morem ne spomniti na številne italijanske državljane slovenskega jezika in narodnosti, ki jim najrazličnejši uradi javne uprave odrekajo pravico do uporabe lastnega materinega jezika. Med pomembnimi odprtimi vprašanji, ki jih podedujete od Vaše predhodnice gospe Sorgejeve, je tudi ureditev spominskega parka na Opčinah, kjer so bili usmrčeni številni antifašisti. Predaja prostora, ki je -sramotno- še vedno namenjeno strelišču, se že predolgo zavlačuje in med krajani in soudeleženimi organizacijami že vlada občutek, da so bili izigrani s strani institucionalnih sogovornikov. Odprtih vprašanj je še veliko, prepričan pa sem, da lahko z močjo vzajemnega spoštovanja in odkritega sodelovanja že v kratkem času rešimo najbolj pereče problematike. V tem smislu Vas že sedaj prosim za srečanje s predstavništvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki bo tudi priložnost, da podrobneje spregovorimo o možnih oblikah sodelovanja in o postopkih reševanja vsaj najbolj akutnih problemov. Še enkrat dobrodošli v našo deželo in prejmite iskrena voščila za dobro delo in ploden mandat na čelu tržaške prefekture.

Igor Gabrovec Pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško