Šola

Težave slovenskega šolstva v Italiji

Na izredni seji je deželno vodstvo SKGZ obravnavalo trenutni položaj slovenskega šolstva v Italiji. Slednje je pod nepričakovanim pritiskom zaradi tveganja, da pride že v septembru do izrazitega krčenja učnega osebja. Novice izpred nekaj dnevi, ki so pronicale v javnost glede  navodil deželne ravnateljice  Beltrame vodji slovenskega šolskega urada Giacominija, naj ne računa več za naslednje šolsko leto na dodatni kadrovski seznam, ki šteje približno  50 mest za učno osebje, so nadvse vznemirile vso manjšinsko skupnost. Na izrednem zasedanju deželnega vodstva SKGZ so vsi prisotni ugotavljali, da je povsem nesprejemljivo katerikoli krčenje učnega osebja, saj bi prizadelo redno dejavnost naših šol, kar je v nasprotju s katerokoli logiko osnovne zaščite naše narodne skupnosti v Italiji. Vse to je toliko bolj absurdno, saj kaže na popolno neupoštevanje specifike posebnega deželnega urada za slovenske šole, ki je nastal na podlagi 13. člena zakona 38/2001. Slednji določa, da “za vprašanja, ki zadevajo izobraževanje v slovenskem jeziku, se pri deželnem šolskem uradu za FJK ustanovi POSEBEN urad, ki ga vodi deželni funkcionar, ki ga imenuje minister za šolstvo…” Dejstvo je, da bi moral in bo moral ta urad imeti dejansko posebno upravno avtonomijo ter delovati v korist kakovostnega razvoja slovenskega šolstva brez pritiskov ali pogojevanj,  Predsednica Ksenija Dobrila je bila pri tem jasna in odločna : slovenska šola mora uživati poseben status in zaščito. Pri tem naj se Italija zgleduje po Sloveniji in njenem odnosu do šol italijanske manjšine v Istri! SKGZ namerava tudi predlagati obema vladama, naj se končno in dokončno sistematizira položaj slovenskega šolstva v Italiji, ki je že sedaj zreducirano na minimum, tako na Tržaškem kot tudi na Goriškem, kaj šele v videmski pokrajini. 

Člani deželnega vodstva SKGZ so soglašali, da slovenski šolski sistem v Italiji ne sme biti več podvržen dobri ali slabi volji posameznega krajevnega direktorja, pač pa mora sloneti na jasnih in obvezujočih normah, ki upoštevajo našo specifiko in potrebe. SKGZ torej  povsem podpira odločitev deželne šolske komisije, da posreduje razčlenjen  dopis  ministru za šolstvo Patriziju  Bianchiju, v katerem se, med drugim, zahteva tudi nedvoumno priznanje samostojnosti slovenskega urada.

Ob zaključku seje je predsednica Dobrila tudi spomnila, da sta obe krovni organizaciji postavili na dnevni red zadnjega Vladnega omizja v žarišče obravnave ravno ključno vprašanje statusa slovenskega šolstva v Italiji oz. ureditev odnosa deželnega slovenskega šolskega urada v razmerju do ministrstva za šolstvo, a na zasedanju ni bilo nobenega ministrskega zastopnika, kar tudi kaže na dokaj prezirljiv pristop pristojnega ministrstva do naših problemov.

SKGZ bo še dalje posvečala problematiki manjšinskega šolstva prioritetno pozornost. V sodelovanju z ostalimi manjšinski dejavniki bo še v prihodnje opozarjala institucionalne sogovornike v Italiji in Sloveniji, da je prav šolstvo najpomembnejša osnova obstoja in razvoja sleherne narodne skupnosti – kar pomeni, da mora sistem sloneti na nedvoumni normativi ter razpolagati z vsemi potrebnimi  kadri in z zadostno  finančno osnovo, ne pa biti stalno pod udarom in izpostavljen ukrepom, ki ga stalno ogrožajo, pehajo v negotovost in posledično šibijo.

Povezane objave

V Evropski prestolnici kulture naj ostanejo meje odprte
Prvomajsko slavje v Števerjanu
ŽIVEL 1. MAJ!