Tanja Fajon gostja SKGZ
»Nikoli si nisem predstavljala in v resnici tudi ne želela, da bi postali druga Švica: raje vidim, da smo Slovenija, ki je pred tridesetimi leti ubrala pravo pot«. Tako razmišlja evropska poslanka in predsednica stranke Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon, ki je bila predsinočnjim – po Dimitriju Ruplu in Milanu Kučanu – gostja SKGZ in Združenja Bratina v sklopu srečanj ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Političarka in novinarka (pred vstopom v politiko je bila dopisnica RTV v Bruslju) je na daljavo odgovarjala na vprašanja Barbare Ferluga.
Evroposlanki se zdi Slovenija zgodba o uspehu, ki se je nadaljevala po osamosvojitvi in se dopolnjevala z vstopom v EU, prevzemom evra in schengenskim območjem. Šlo je za izjemne dosežke, ki so potem s časom nekoliko zastali, za kar obstaja vrsta zunanjih in notranjih razlogov. EU se je v zadnjih letih nekoliko odmaknila od svojih ciljev, kar tudi v Sloveniji spodbuja t. i. evroskepticizem, čeprav v manjši meri kot v nekaterih drugih državah, meni Tanja Fajon. Danes se Slovenijo v Bruslju in Strasbourgu, tudi zaradi odnosa vlade do medijev, včasih postavlja ob bok Poljski in Madžarski, kar seveda ni dobro.
Med razloge, ki zavirajo razvoj Slovenije, Tanja Fajon uvršča globoko zgodovinsko razklanost slovenskega naroda, ki jo mladi sicer na srečo premoščajo. Bolj pa jo skrbi naraščajoče nezaupanje v politiko in v politike, ki ne znajo biti povezovalni in dialoški. »Širi se sovražna retorika, ki jo socialna omrežja dodatno razpihujejo; na splošno imam vtis, da smo izgubili kompas, ker ne vemo, kaj si pravzaprav želimo in kakšen je naš strateški interes,« je bila samokritična predsednica SD, ki ni niti enkrat omenila predsednika vlade Janeza Janše. To, da ni pravega vpogleda v prihodnost, ni stvar leve ali desne politike, temveč vse Slovenije, se ji zdi. Kot spodbudno dejstvo je omenila solidarnost, ki združuje Slovenke in Slovence v tem zelo težkem obdobju pandemije.
Tudi v slovenski politiki gostja SKGZ pogreša več žensk na vodilnih položajih, saj je politika v glavnem še vedno moški svet. V tem primeru niso kriva socialna omrežja, »kjer pa je dosti več šovinističnih komentarjev na račun žensk kot na račun moških«.
Evropska unija se z velikimi težavami sooča s pandemijo, kot pričajo hudi problemi s cepivi in cepljenjem, na državnih mejah pa ni takšne zmede, kakršno smo jo doživljali lansko pomlad ob strmem naraščanju okužb v vseh evropskih državah. »Sprijazniti se moramo, da stanje na mejah še dolgo ne bo takšno, kot je bilo,« je poudarila Tanja Fajon, ki se zaveda vsakodnevnih težav obmejnega prebivalstva.
Pandemija je prinesla mnogo gorja in trpljenja, izpostavila je bistveni pomen javnih storitev, začenši z zdravstvom, kateremu bo treba nameniti dosti več pozornosti kot doslej. Tanja Fajon se strinja z oceno, da bo koronavirus zelo prizadel mlade, med katerimi se širita stiska in depresija, pri čemer je podčrtala, da ima Slovenija za sabo izjemno dolgo zaprtje šol, kar je še dodatno poslabšalo položaj mlajše populacije. »Osebno sem prestala težke zdravstvene preizkušnje, vseeno sem optimistka, da bo Evropa – z njo seveda tudi Slovenija – premagala to hudo krizo. Prihodnost vidim v solidarnosti,« je podčrtala.
Veliko manj optimistično razpoložena je poslanka iz skupine evropskih socialistov in demokratov glede prihodnosti držav Zahodnega Balkana. V mnogih državah tega območjas e širijo nacionalizmi in populizmi, ki jih napaja vse hujša gospodarska in družbena kriza. To na lastni koži občutijo predvsem mladi, ki nimajo perspektiv za prihodnost in se vse pogosteje odločajo za odhod v tujino. »EU nima močne in prepričljive širitvene politike do teh držav,« je priznala Tanja Fajon, ki vseeno upa v zasuk in v novo evropsko pozornost do Zahodnega Balkana. (Sandor Tence, Primorski dnevnik, 16.4.2021)