Štoka in Pavšič sta v petek odgovarjala na vprašanja urednikov mladinske rubrike Klop

PRIMORSKI DNEVNIK, 20. decembra 2009 Vsak petek se oglašajo na straneh našega dnevnika, tokrat pa so svoje mlado razmišljanje predstavili v drugačni obliki – v pogovoru s predsednikoma krovnih organizacij, z Dragom Štoko za Svet slovenskih organizacij in Rudijem Pavšičem za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Uredniki mladinske rubrike Klop so se odločili za javno srečanje, na katerega so bili vabljeni predvsem tisti mladi, ki jih zanima Kam pluje naša manjšina! Tako je bil tudi naslov petkovega srečanja (v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Primorskim dnevnikom) v Narodnem domu, ki so ga nadebudni novinarji priredili v prepričanju, da je v manjšini danes premalo javnih pogovorov in da so pri teh mladi vsekakor premalo aktivni. Pobudo sta tako Štoka kot Pavšič ocenila kot zelo pozitivno, saj kaže neko željo po angažiranju mladih in potrebo po konstruktivnem soočanju znotraj skupnosti. Mlade Klopovce je najprej zanimalo, kako organizaciji investirata v mlade oziroma, kako gojita svoje mlade sile. Gosta sta seveda poudarila, da so mladi vselej dobrodošli in da za njihovo aktivno sodelovanje znotraj manjšine skušata ustvariti čim več priložnosti. Po Pavšičevem mnenju si morajo sicer mladi sami izoblikovati vizijo v tem prostoru, »tudi v konfliktu s starejšo generacijo.« Potožil pa je nad dejstvom, da manjšina prevečkrat stremi po kvantiteti, ki je včasih lahko ovira pri iskanju kvalitete. Štoka pa se je zamislil nad sedanjo, nič kaj rožnato gospodarsko sliko oz. nad prosjačenjem krovnih po prispevkih, ki mogoče odbija mlade od prevzemanja odgovornosti in jih naravnost tlači v apatičnost. Klopi so jima očitali, da sta kot mafijska šefa, ki sta premalo prisotna na teritoriju oz. zastopata interese skupnosti samo na fotografijah v dnevniku. Primerjavo sta predsednika sprejela kot izzivalno šalo, »saj pri nas ni mafije.« Ko je bil deželni svetnik, je Štoka imel več priložnosti za stik z mladimi kot sedaj, saj imata krovni povsem druge pristojnosti. Sicer sta oba dejala, da se občnih zborov društev skušata vselej udeleževati, vsakodnevnih nalog pa imata kar veliko. Pavšič je sicer pojasnil, da nima občutka, da bi se odrekal soočanju, kvečjemu obratno; v igri sta namreč vedno dva, tako da je kritiko obrnil tudi mladim: večkrat pogreša njihovo prisotnost, tako da ga ne čudi, da slabo poznajo dogajanje oz. same akterje v manjšini. »Ali ste še zmožni se pogovarjati in skupaj sodelovati?« je še zanimalo Klopa. Odgovor je bil pritrdilen, seveda. O združevanju pa Štoka danes ne razmišlja, mogoče v bodočnosti, kdo ve; prihodnost pa si predstavlja samo v luči poštenega, konstantnega in lojalnega sodelovanja s SKGZ. Pavšič pa, ravno obratno, verjame v korak združitve, saj bi bili tako nedvomno bolj učinkoviti, pa tudi porazdelitev finančnih sredstev ne bi bila tako avtomatična oz. včasih celo neracionalna. Štoka se s tem ni strinjal, saj ne gre združevanja vsiljevati: če bo prišlo do njega, bo pač prišlo samo od sebe. No, pogovor je nanesel še k porazdelitvi finančnih sredstev, pri čemer krovni organizaciji nimata zadnje besede, saj o tem odločata deželna vlada in slovenski parlament. Štoka je pripomnil, da bi bili sicer bolj vidni, ko bi nas zastopala ena stranka, saj politika o vsem odloča, Pavšič pa je potožil nad dejstvom, da se v zadnjih 20 letih porazdelitev sredstev ni spremenila; uvesti bi bilo treba kriterije, »ki bi nagradili, kar je dobrega v manjšini, in odvzeli onim, ki niso v koraku s časom.« In dulcis in fundo kadrovanje oz. občutek, da se manjšino upravlja na amaterski način. Gosta sta si bila edina, da je profesionalnost v manjšini temeljnega pomena. Vodilni kader pa je po Pavšičevem mnenju danes žal šibek, statičen in ne dovolj propulziven. Razlog je poiskal v dejstvu, da so v organizacijah vsi honorirani, le upravitelji ne. Štoka pa je k temu dodal, da je treba naše ustanove nekoliko predramiti; »treba je delati, kajti mentaliteta "saj bo od nekod že prišlo", je že zastarela. Ob koncu srečanja so bili mladi prireditelji nekoliko razočarani, saj je bilo tudi tokrat med sicer številnim občinstvom res malo mladih obrazov. (sas)