fallback-thumbnail

Štoka in Pavšič pisala Letti, Schifaniju in Finiju o finančni postavki za našo skupnost

PRIMORSKI DNEVNIK, 12. januarja 2010 Predsednika krovnih organizacij Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka, bosta čim prej (morda že danes) poslala pismo podtajniku pri predsedstvu italijanske vlade Gianniju Letti ter predsednikoma poslanske zbornice in senata, Gianfrancu Finiju in Renatu Schifaniju, v katerem prosita za srečanje oz. za vključitev manjkajočega milijona evrov za ustanove slovenske manjšine v protikrizni odlok, ki bi ga morala italijanska vlada pripraviti v prihodnjih dneh. Pismu, ki bo v vednost poslano tudi predsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu, bo priložena krajša spomenica. To so zaključki včerajšnjega omizja, ki ga je v svoji pisarni v Trstu sklicala senatorka Tamara Blažina in ki so se ga udeležili predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka, poleg njiju pa še deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Senatorka Blažina je omizje sklicala spričo resnega finančnega položaja, v katerem se je znašla naša skupnost, potem ko tudi v večnamenskem odloku, ki je bil sprejet pred božičnimi prazniki, Uradni list pa ga je objavil na predzadnji dan starega leta, ni manjkajočega milijona evrov za naše ustanove. Kot znano, je italijanski parlament proti koncu lanskega leta izglasoval vladni predlog finančnega zakona za leto 2010, v katerem je postavka za ustanove naše manjšine znatno skrčena, od 5,2 milijona evrov na 4,06 milijona evrov, za prihodnje dveletje pa se napoveduje še dodatno krčenje. Sprva je bilo sen. Blažinovi rečeno, da bodo manjkajoči milijon »vrnili« prav z večnamenskim odlokom, govorilo se je tudi o protikriznem odloku. Ker v prvem ni postavke ne za našo manjšino ne za kogarkoli drugega, je zadnje upanje za »vrnitev« manjkajočih sredstev prav protikrizni odlok, ki bi ga morala italijanska vlada pripraviti v teku januarja, najverjetneje v prihodnjih dneh. Od tod potreba, da se takoj stopi v stik z italijanskimi vladnimi krogi in da se pritisne nanje. Pismo Letti je predlagal predsednik SKGZ Pavšič, Štoka pa je dodal še imeni Finija in Schifanija, saj je zaščitni zakon št. 38/2001, na podlagi katerega italijanska država namenja denar manjšinskim ustanovam, svojčas sprejel parlament, tako da tudi predsednika obeh vej slednjega sta prav tako pomemben naslov za pismo. Slednjega bodo v vednost poslali tudi predsedniku deželne vlade Tondu, katerega posredovanje v Rimu je pred časom na srečanju s Pavšičem in Štoko obljubil odbornik za kulturo Roberto Molinaro, doslej pa rezultatov ni bilo. Včerajšnje srečanje je bilo sicer prvenstveno posvečeno reševanju žgočega aktualnega finančnega vprašanja, govor pa je bil tudi o možnosti oblikovanja stalnega skupnega predstavništva manjšine, tu pa se je pokazalo, da si udeleženci omizja tako predstavništvo zamišljajo na različne načine: od Zveze Slovencev, za katero se zavzema zlasti SKGZ, do včerajšnje sestave omizja (senatorka, deželna svetnika in predsednika krovnih organizacij), ki je za Igorja Kocijančiča trenutno najvišje možno zastopstvo, pa do razširjenega predstavništva, v katerega bi lahko povabili tudi Slovence, ki se prepoznavajo v desni sredini, kar je omenil Igor Gabrovec. Zaenkrat pa je vse ostalo le pri izmenjavi pogledov. (iž)

Povezane objave

Predstavili blagovno znamko Slovenci v Italiji
Na srečanju mladih Slovencev iz zamejstva in sveta zagotovila o nadaljnji podpori
Republika Slovenija obeležuje Dan državnosti