Stanje slovenske manjšine v Italiji

Republika Slovenija je zelo zaskrbljena zaradi načrtovanih ukrepov Vlade Italijanske republike, ki je Parlamentu poslala predlog finančne usmeritve za triletno obdobje od 2009 do 2011, po katerem bi slovenska manjšina v Italiji do leta 2011 izgubila kar 40 odstotkov sredstev sedanje državne podpore.

V tekočem letu, naj bi iz finančnega sklada zaščitnega zakona (zakon 38/01), slovenska manjšina dobila 5.250.000 evrov. V kolikor bo Parlament potrdil namero Vlade IR, bo manjšina v letu 2009 dobila 1.120.000 evrov manj kot v letu 2008; leta 2010 1.190.000 evrov manj in leta 2011 že 2.130.000 evrov manj prispevkov. Od sedanjih 5.250.000 evrov bi se tako letni prispevek leta 2011 znižal na vsega 3.120.000 evrov.

Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina je pridobila svoj položaj avtonomne upravne dežele prav na podlagi navzočnosti slovenske manjšine. Ta dežela upravlja sredstva, ki jih manjšini namenja država, slovenski manjšini iz svoje blagajne pa nameni letno le skromnih 200.000 evrov.

Znano je, da manjšina že 18 let dobiva enako finančno podporo, ne glede na letno stopnjo inflacije, kar pomeni, da so se sredstva, zagotovljena v okviru zakona št. 38/01 in prej, od leta 1991, na osnovi takrat veljavne zakonodaje, v 18 letih zmanjšala za 70 odstotkov.

Ukrepi, ki jih načrtuje Vlada Italijanske republike, bi vodili v krčenje ali celo ukinitev delovanja slovenskih manjšinskih kulturnih institucij, šolstva, periodičnega tiska, založništva, gledališča, kljub obveznostim, ki jih je Italija sprejela z mednarodnimi pogodbami, kot sta Londonska (1954) in Osimska meddržavna pogodba (podpisana 1975, ratificirana 1977)). Opozarjamo tudi, da Londonski sporazum zelo natančno opisuje tudi šolski sistem, zagotavlja obstoj slovenskih šol in zagotavlja vidno dvojezičnost povsod na narodno mešanem ozemlju Italije, kjer živi določen odstotek Slovencev.

Leta 2001 sprejeti Zakon o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti v Italiji (zakon št. 38/01), enotno ureja položaj Slovencev v treh pokrajinah AD FJK, vendar ta brez potrebne finančne podpore nima možnosti uresničitve; ogroženi sta tako ohranitev kot razvoj slovenske narodne skupnosti, njena vloga in pomen za čezmejno povezovanje.

V Videmski pokrajini skušajo nekatere politične sile izničiti Zaščitni zakon (št. 38/01), ki priznava slovensko prisotnost v tej pokrajini. Zakonska predloga, v Parlamentu in v Deželnem svetu, ki naj bi uveljavila pomen krajevnih govoric, sta že pripravljena. Posledično bi bila slovenščina odpravljena, dvojezično šolo v Špetru v Videmski pokrajini, z letos pridobljenim statusom državne nižje srednje šole, bi tako lahko zaprli.

Z novimi normativi v programskem načrtu italijanskega Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje, bi bilo prizadeto celotno šolstvo s slovenskim učnim jezikom. Z načrtovano reformo na področju javnega šolstva bi se izrazito skrčila šolska mreža in šolske storitve, kar bi še posebej obubožalo izobraževalne ponudbe ter možnosti za mlade generacije. Predlog ministrice Marie-Stelle Gelmini predvideva krčenje finančnih sredstev za več kot 8 milijard evrov, zmanjševanje števila šol oz. združevanje šol in njihovih ravnateljstev, krčenje števila učnega osebja in števila učnih ur. Na Tržaškem bi na primer namesto dosedanjih štirih šol ostala le ena višja srednja šola s slovenskim učnim jezikom.

Šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki so namenjene slovenski narodni manjšini, ne dosegajo minimalnih pogojev za samostojnost (300 dijakov), kakor tudi ne zahtevanega števila za sestavo razredov, (18 dijakov). Zaradi napovedane racionalizacije lahko na slovenskih šolah izgubi službo več kot 80 učiteljev oz. profesorjev in članov neučnega osebja.

Na podlagi takega programskega načrta bi marsikatera šola s slovenskim učnim jezikom ne mogla več obstajati, kljub nekaterim, že navedenim mednarodnim sporazumom (Londonski Memorandum, z dne 5. oktobra 1954, sporazum Gerin – Kolenc z dne 21. julija 1964, Program sodelovanja na kulturnem področju med Slovenijo in Italijo, podpisan v Rimu 20. oktobra 1994, oz. Zapisnik slovensko – italijanske delovne skupine ekspertov za področje izobraževanja in kulture za manjšine, podpisan v Ljubljani, 25. maja 1995). O zaščiti šol s slovenskim učnim jezikom govorijo tudi italijanski zakoni (Zakon št. 1012, z dne 19. julija 1961, Zakon št. 932 z dne 22. decembra 1973, Odloka predsednika Republike št. 416 in 417, z dne 31. maja 1974, Zakon št. 1 z dne 14. januarja 1975, Zakon št. 270 z dne 20. maja 1982, Zakon št. 341 z dne 19. novembra 1990, Odlok predsednika Republike št. 233, z dne 18. junija 1998 in Zakon št. 38 z dne 23. februarja 2001).

Zaradi krčenja prispevkov za medije, t. j. časopise, radijske postaje in TV, bi bila slovenska manjšina osiromašena za informacije v slovenskem jeziku. Brez dnevnika, tednikov in drugih lokalnih medijev bodo v javnosti Slovenci izginili, ker manjšina zaradi majhnega števila potencialnih uporabnikov nima objektivnih možnosti, da bi njeni časopisi in drugi mediji preživeli s trženjem in reklamo.

Podobno kot medijem bi vsedržavna krčenja sklada za gledališča (FUS) prizadela Slovensko stalno gledališče v Trstu. Slednje ohranja status stalnega gledališča, ki ga potrjuje Zakon št. 38/2001. Gledališče je vselej delovalo na visoki umetniški ravni in je s podnapisi dostopno tudi italijanskemu občinstvu. Brez ustreznih sredstev ne more delovati. Ob tem je potrebno dodati, da ustanovitelji gledališča, t.j. Občina Trst, Pokrajina Trst in AD FJK ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ki jim jih narekuje zakon.

Ob tem ne gre pozabiti, da se Zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38/01 izvaja z veliko počasnostjo. Predsednik AD FJK Renzo Tondo še vedno ni podpisal dekreta, brez katerega se zaščitne norme glede vidne dvojezičnosti v okviru javnih uprav ne morejo uresničiti, t.j. vidna dvojezičnost v tistih občinah, ki sodijo v okvir ozemlja, na katerem se bodo uresničevale zaščitne norme. V nasprotju z Zakonom pa se kratijo že pridobljene pravice, kot so na primer nove dvojezične table na avtocestnem odseku v okolici Trsta, ki bo kmalu predana prometu.

Ljubljana, 5. novembra 2008