fallback-thumbnail

Stališče SKGZ o zadnjih dogajanjih v manjšini

Slovensko kulturno-gospodarska zveza ostaja v teh nelahkih trenutkih na svojih zgodovinskih izhodiščih: odprta za dialog z italijansko večino, prepričana v boju za pravice Slovencev v Italiji in proti obujanju misli in dejanj, ki vzpodbujajo nacionalistično klimo v Trstu, v videmski pokrajini in v vsej deželi Furlaniji Julijski krajini. Žal je SKGZ v teh tednih in mesecih izpostavljala dejstvo, da se tako v deželi FJK kot v samem Rimu obujajo stara nasprotja, grožnje in kontrapozicije. Če se je novo protislovensko gibanje pričelo v Reziji in v Benečiji, dosega svoj višek v Trstu. Posledice niso zanemarljive, saj je tokrat rimska vlada sklenila, da bo udarila manjšino tudi po že itak skromni denarnici in se je odločila za hude reze pri podporah v korist kulturnim, šolskim, medijskim in drugim dejavnostim slovenske manjšine. Da je bila svetovna kriza pretveza, so potrdili dogodki, ki so si sledili v Trstu in deželi. Ni zanemarljivo dejstvo, da se je tržaški občinski odbor odločil, da poimenuje stopnišče po Mariu Granbassiju, to je novinarju, ki je bil načelno predan fašističnemu režimu, ki se je v Španiji boril za Franca in javno izpovedoval svoj antisemitizem. Kot novinar je pel hvalnice režimu. Kljub temu, da so nekateri znani tržaški intelektualci protestirali, občinski odbor vztraja, kar vendarle nekaj pomeni. Zadeva se posredno tiče Slovencev, obenem pa zaobjema celoten Trst. Dogodki govorijo sami od sebe. Odprtje obnovljene menze v slovenski šoli v Barkovljah se je iz priložnostne otvoritve spremenilo v politično afero. Majhen poseg Občine so želeli obeležiti s skromno proslavo. Osebje je zavezalo običajni trak za rezanje, vendar je ta trakec nosil slovenske barve. Odmanjkal je italijanski trak in to brez nekega načrta. Lahko bi zadevo uredili na mestu, pa je tržaška desnica raje napihnila polemiko o Slovencih, češ da so protiitalijani, provokatorji itd. Dogodek je odmeval, kot da bi zaprli pristanišče. Odjeknil je celo v občinski dvorani in desnosredinski politiki so zahtevali ukor za ravnateljico. Zaradi slovenskega traku smo Slovenci padli v medijsko past. To potem, ko se je komaj polegla polemika o smerokazih na novem odseku hitre ceste v smeri tržaškega pristanišča. Po mučnih pogajanjih je v goščavi smerokazov Občina Trst postavila dve skromni slovenski tabli z imeni slovenskih vasi na italijanski strani. Koper seveda ni mogel ostati samo Capodistria. V nikoli zaceljene rane iz preteklosti je zarezala odločitev Hrvaške, da sprosti nepremičninske kupoprodaje. To je nekaj povsem normalnega za državo, ki želi sprejemati evropske standarde. Dogodek je v Trstu ponovno vzbudil vprašanje ezulov, fojb in sprave. Če je minister Giovanardi predlagal, naj bi Italija gmotno pomagala kupiti beguncem nekdanja posestva v Istri in tam okrepiti italijanstvo, je bil tržaški vladni podtajnik lapidaren v svojih stališčih. Dejal je, da z moralnega vidika se za ezule ni spremenilo nič. Slovenija in Hrvaška jim nista vrnili niti opeke. "Italijani smo bili tam večina in sedaj smo le skromna manjšina". Nesmiselno je, da nekdo kupi hišo, ki so mu jo nasilno vzeli. Morajo mu jo vrniti. Sprava bi bila protizgodovinsko dejanje, spremenila bi se v nepotreben "mea culpa". "Mi smo bili tisti, ki so nas nagnali". Oprostiti se moreta torej Slovenija in Hrvaška. Skratka, vztraja se pri krivicah komunizma in Slovanov, fašizma pa se ne jemlje niti v poštev kot "zgodovinsko dejstvo". V tem pa je ključ zadeve. Stari prvak nekdanje Liste za Trst Gambassini ni slučajno predlagal odstranitev vseh simbolov v čast NOB. Vprašanje sprave je v nedeljskem uvodniku izpostavil tudi tržaški dnevnik. Dal pa je jasne pogoje: Italija, Slovenija in Hrvaška naj sedejo za skupno omizje in naj se zmenijo za dva cvetova, ki ju bodo nesli na dva, samo dva, simbolna kraja: na fojbo pri Bazovici in v Rižarno. Krivda za fojbo pada na jugoslovansko armado in seveda na Slovence. Rižarno so kot uničevalno taborišče usposobili in vodili Nemci. Ponovno ni fašizma. Fašizem je tudi ovira za podelitev častnega občanstva Borisu Pahor. Župan Dipiazza je novi slovenski konzulki Bojani Cipot javno povedal, da je "težko dati priznanje nekomu, ki pravi, da ga bo sprejel pod določenimi pogoji". Kakšni pa so Pahorjevi pogoji? Dejal je: "Če ne omenijo fašizma, naj si priznanje tudi držijo". V tem ozračju je postalo vprašljivo tudi spominsko obeležje Primožu Trubarju. Omenjen kulturno-politični humus, ki noče obračuna s fašizmom, je v bistvu razlog, da je v Gorici desnosredinska Romolijeva občinska uprava dejansko prenehala sodelovanje z Novo Gorico in da so v videmski pokrajini Slovenci problem, ki ga je treba omejiti. Kako? V deželnem svetu FJK so že izglasovali resolucijo, ki v videmski pokrajini nakazuje neko protoslovansko kategorijo, ki govori "po našin" in ni slovenska. Poslanec Saro pa je vložil v tem smislu popravek k zakonu št. 482/1999, ki naj bi dejansko odvzel priznanje, da so v videmski pokrajini Slovenci. Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi opozoriti javnost na nacionalistično politično kulturo, ki ni do konca obračunala s fašizmom in ki pogojuje celotno sedanje politično dogajanje v Furlaniji Julijski krajini in usmerja pomembne odločitve rimske vlade. Obenem pa SKGZ opozarja na nevarnost, da bi vsi postali žrtev zgodovinske ropotarnice, ki še vedno deluje tudi politično. Zato SKGZ naglašuje prijateljstvo in sodelovanje s tistimi Italijani, ki so za to zainteresirani. Organizacija bo okrepila sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in Istri in ne zavrača niti razčiščenja in srečanj s tistimi begunskimi organizacijami, ki so zapustile revanšizem in neomajane protislovenske drže. Istočasno SKGZ opozarja Slovenijo, da so v resnici problemi Slovencev v Italiji problemi vsega slovenskega naroda. Bistvo dobrih odnosov sta spoštovanje in zaupanje. Brez teh elementev ne more biti ne iskrenih poslov kot tudi ne poštenih kulturnih izmenjav. Dober partner je lahko le tisti, ki stegne roko v pozdrav, ne da bi z drugo držal fige v žepu. SKGZ ostaja torej odprta do vseh, z isto odločnostjo pa zavrača misli, ki so hčere novih oblik fašizma.

Rudi Pavšič Predsednik SKGZ

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji