Srečanje vodstev krovnih in Slorija
Vodstvo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) je gostilo deželni vodstvi Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Namen srečanja je bil seznaniti obe krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji z delovanjem in načrti raziskovalnega inštituta, še posebej pa opredeliti ustrezne in učinkovite oblike skupnega sodelovanja. Razpravo je uvedla predsednica SLORI Sara Brezigar, ki je krmilo inštituta prevzela pred mesecem in pol. Brezigarjeva je pozitivno ocenila nastale sinergije med SKGZ in SSO v zadnjem obdobju, ki omogočajo hitrejše in bolj učinkovito reševanje odprtih vprašanj in problemov, hkrati pa so lahko osnova za razmišljanje o nadaljnjih skupnih korakih.
tem pogledu je sodelovanje krovnih organizacij s SLORI še toliko bolj pomembno, saj so raziskovalna spoznanja neobhodno potrebna osnova za uspešno načrtovanje prihodnosti skupnosti. Brezigarjeva je posebej poudarila, da je SLORI deželna organizacija v službi manjšine in z raziskovanjem pridobiva in analizira podatke, s katerimi omogoča manjšini lažje in uspešnejše sprejemanje ustrezn(ejš)ih politik in ukrepov.
Ravnatelj Devan Jagodic je nanizal vrsto kratkoročnih in srednje-dolgoročnih načrtov inštituta, od katerih izstopa zlasti namen krepitve raziskovalnih in aplikativnih dejavnosti na področju spodbujanja znanja, rabe in promocije slovenskega jezika. Inštitut želi biti v oporo vsem vzgojno-izobraževalnim institucijam, civilnodružbenim organizacijam in posameznikom, ki so na tem področju že dalj časa dejavni, skrbeti za boljšo koordinacijo med njimi ter ponujati ustrezne strokovne podlage. Raziskovalci namreč opazujejo, da na terenu obstaja že veliko dobrih praks, te izkušnje pa so medsebojno nepovezane in pogostoma neustrezno ovrednotene. Med prednostnimi nalogami inštituta je Jagodic omenil tudi izdajo zajetne trijezične publikacije o Slovencih v Italiji, ki bo analizirala razvojne dinamike slovenske narodne skupnosti od padca berlinskega zidu do danes. Pri večletni pripravi publikacije je sodelovalo veliko število avtorjev, izid italijanske različice (slednjo bo izdala rimska založba Carrocci editore v sodelovanju s SLORI) pa je predviden ob koncu tekočega leta. V svojem poročilu je ravnatelj poudaril tudi željo po utrditvi raziskovalnega dela v goriški in videmski pokrajini, na Tržaškem pa je opozoril na razvojne možnosti, ki jih uvaja perspektiva selitve inštituta v Narodni dom pri sv. Ivanu, kjer bo čez nekaj let predvidoma zaživelo študijsko, kulturno in znanstveno-raziskovalno središče.
Predsednik SSO Walter Bandelj je poudaril pomen raziskovalne dejavnosti za slovensko narodno skupnost, predvsem v smislu nudenja strokovnih izhodišč in nasvetov, ki naj bodo v pomoč vodilnim organov pri načrtovanju ustreznih razvojnih politik. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je dotaknil številnih vsebin, posebno pozornost pa je namenil vprašanju jezika. Uvedel je na primer potrebo po oblikovanju ustrezne koordinacije v manjšinski civilni družbi, kjer se večina organizacij z jezikovnim vprašanjem dejansko že ukvarja, SLORI pa bi pri tem lahko prevzel pomembno podporno in povezovalno vlogo. Poudaril je tudi, da se Dežela Furlanija-Julijska krajina mora v večji meri posluževati strokovnih institucij kot je SLORI, zlasti pri oblikovanju svojih jezikovnih politik.
(Primorski dnevnik, 12. julija 2016)