Srečanje na sedežu Združenja zveze borcev v Ljubljani
Organizacije in ustanove iz Slovenije in zamejstva, ki izhajajo iz vrednot narodnoosvobodilnega gibanja, se morajo med seboj trdneje povezovati in sodelovati. Še posebej v današnjem času, ko se v Evropi in tudi v našem prostoru vse bolj uveljavljajo skrajnosti desnega in postfašističnega izvora, je treba primerno reagirati. Določena apatija, ki je postala značilnost današnjega časa, ni pravilna reakcija na te zaskrbljujoče znake, katerim se pridružujejo tudi arogantne poteze zgodovinskega revizionizma. Potrebno se je primerno opremiti in promovirati vrednote, ki so značilno zaznamovale osvobodilna gibanja, ki so se zoperstavila nacifašističnemu terorju.
O tem je tekla beseda na srečanju, ki je potekalo na sedežu Združenja zveze borcev v Ljubljani. Delegacijo ZZB NOB Slovenije so zastopali predsednik Tit Turnšek, podpredsednika Matjaž Kmecl in Marijan Križman, generalni sekretar Aljaž Verhovnik, člana predsedstva Branka Kastelic in Janez Alič ter Janez Kavčič, član komisije za mednarodne odnose. Ob deželnem predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču sta bila prisotna še predsednik Zveze vojnih invalidov iz Trsta Milan Pahor ter njena tajnica Pierina Furlan. Delegacijo Zveze koroških partizanov so sestavljali predsednik Milan Wutte, podpredsednik Danilo Prušnik in tajnik Andrej Mohar.
Glavnina pogovora je potekala na temo problematike financiranja zamejskih veteranskih organizacij, zaradi sprejema novega zakona o nevladnih organizacijah. Predlog zakona namreč določa možnost financiranja zgolj organizacijam, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. Vse organizacije so sprejele enotno stališče, da je potrebno postoriti vse in političnim skupinam predstaviti pomen financiranja zamejskih organizacij zaradi ohranjanja slovenske kulturne dediščine na zamejskem območju. Prav tako so bili vsi istega mnenja, da je nezaslišano in retroaktivno odvzeti status javnega interesa organizacijam, ki so ga na podlagi slovenske zakonodaje doslej imele že vrsto let. Predsednik Turnšek je predstavnike iz zamejstva seznanil z opravljenim delom, da bi obe organizaciji ponovno vključili v seznam novega zakona. Težko je namreč izpostavljati pojem skupnega kulturnega in jezikovnega prostora ter istočasno zamejske organizacije obravnavati kot neslovenske.
Letos bo minilo 70 let od ustanovitve Združenja zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, ki jo bodo zaznamovali z vrsto priložnostnih dogodkov. V ta namen prirejajo tudi širšo vsebinsko razpravo, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki iz našega zamejskega prostora.
Trst, 19. januarja 2018