575543fb72c33

Srečanje med vodstvi SKGZ in SSO s predstavniki včlanjenih organizacij

Če nočemo, da nam bi zunanji dejavniki, pa naj bo to dežela, Slovenija ali kdorkoli drug, vsiljevali svoje prioritete in izbire in nam pri tem še očitali pasivnost v prilagajanju novim izzivom, potem je čas, da začne sistem manjšinskih organizacij delovati kot subjekt, ki sam preverja svoje potrebe in načrtuje prioritete s ciljem čim bolj učinkovite uporabe manjšini namenjenih finančnih sredstev. To je cilj, ki sta si ga krovni organizaciji SKGZ in SSO postavili že na nedavnem srečanju s članicami v Nabrežini in sta ga sinoči na drugem srečanju v Gorici nadgradili s predlogom transverzalnega usklajevanja po delovnih skupinah.
Skupin naj bi bilo 9 in bodo povezovale organizacije na sorodnih področjih delovanja, je povedal predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Koordinirala naj bi jih predstavnika obeh krovnih organizacij. Predlogi skupin jima bodo v oporo pri odločanju o prioritetah, s ciljem da se manjšinski sistem okrepi prilagaja novim potrebam. »Ne gre za brisanje tega, kar imamo, niti za krčenje pluralnosti, ampak za dviganje kvalitete našega delovanja,« je naglasil Pavšič in med drugim poudaril potrebo po nagrajevanju tako kvalitete kot odzivnosti ponudbe v delovanju.
»Razmišljati moramo drugače, kot smo doslej,« je njegove besede podkrepil predsednik SSO Walter Bandelj, ki je prav tako prepričan, da je široko dogovarjanje in usklajevanje vse bolj potrebno tako glede izbir o delitvi sredstev v deželni posvetovalni komisiji za manjšino kot tudi v načrtovanju prioritet in ciljev delovanja.
Izhodiščni predlog zadeva devet komisij: 1) zveze (ZSKD, ZSKP, Slovenska prosveta, ZSŠDI, Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji); 2) založbe (ZTT, Mladika, Mohorjeva družba, Galeb); 3) mediji (Primorski dnevnik, Novi glas, Novi Matajur, Dom – vprašanje je še vključitev Rai zaradi njenih specifik); 4) kulturni centri (KC Bratuž, kulturna domova v Trstu in Gorici, TKS, SMO v Špetru); 5) mladinski izobraževalni centri (dijaška domova TS in GO, Mladinski dom GO); 6) gospodarski forum, ki že obstaja in povezuje poleg obeh krovnih obe slovenski zadružni banki, SDGZ, KZ, KB1909; 7) raziskovalne in študijske ustanove (NŠK, SLORI); 8) socialno področje (Sklad M.Čuk, KRUT); 9) glasbeno šolstvo (Glasbena matica in Center E.Komel).
Navedba organizacij in ustanov po skupinah je predlog in bo še predmet preverjanja v samih komisijah, ki naj bi se začele sestajati še pred poletjem. Večina udeležencev srečanja je načeloma soglašala s to obliko povezovanja in skupnega reševanja problemov. Predlog je v izhodišču dober, so ocenili diskutanti, ki pa so tudi predlagali nekatera dopolnila in spremembe. Izpostavili so potrebo po evidentiranju operativnih ciljev, ugotavljali, da je med skupinami nekaj prepletanja problematik, opozorili na še druge pereče probleme, kot je vzdrževanje kulturnih domov in drugih struktur. Omenili so tudi potrebno povezovanje po vsebinah delovanja, bolj kot po ustanovah, in tematiko šolstva, ki pa naj mu bo namenjeno posebno omizje z udeležbo vseh dejavnikov od šolskih predstojnikov do krovnih organizacij in politike, ki so poklicani k skupnemu načrtovanju bodočnosti tega bistvenega segmenta manjšinskega mikrokozmosa.
Po razpravi je obveljal sklep, da krovni zvezi zaženeta delo teh skupin, nakar bo še čas za morebitne spremembe, ki bi se izkazale za potrebne.
Druga točka včerajšnjega zasedanja je bila predstavitev smernic, ki jih bosta SKGZ in SSO predlagala deželni posvetovalni komisiji za porazdelitev dodatnih finančnih sredstev iz zaščitnega zakona za leto 2016. Gre za dve postavki vredni po 1,4 milijona evrov. Pri prvi je na voljo še 800 milijonov evrov, potem ko je komisija 600 milijonov že decembra sklenila nameniti Primorskemu dnevniku za preživetje do reforme zakona o založništvu. Krovni organizaciji predlagata sledeče kriterije: kritično stanje posameznih ustanov (na primer Novi glas), pomoč krepitvi organizirane prisotnosti v Videmski pokrajini, uveljavljanje slovenskega jezika, izobraževanje, inovacija.
Enak znesek 1,4 milijona je na voljo tudi iz člena 21 zaščitnega zakona za krepitev družbeno-gospodarske stvarnosti Slovencev v Videmski pokrajini, kjer so se dogovorili za sledeče prioritete: prevoz otrok v šolo, razvoj turizma, zaključek obnove šole v Špetru, projekti za razvoj kmetijstva, multimedijski muzej v Reziji in kulturno delovanje v Kanalski dolini.
Smernice bosta krovni zvezi predlagali deželnemu odborniku Torrentiju, nakar naj bi dežela odločila, ali naj se sredstva porazdelijo na osnovi projektnega razpisa ali kako drugače, ob upoštevanju navedenih prioritet. Pri tem zvezi tudi apelirata, naj se v okviru te porazdelitve zagotovi ohranitev nekdanjih dotacij za tiste manjše oz. srednje velike organizacije, ki ne sodijo med primarne ustanove.
(mm)
(Primorski dnevnik, 2. junija 2016)

Povezane objave

V Evropski prestolnici kulture naj ostanejo meje odprte
Prvomajsko slavje v Števerjanu
ŽIVEL 1. MAJ!