fallback-thumbnail

»Sodelovanje med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter med organizacijami narodne skupnosti in Republiko Slovenijo«

RUDI PAVŠIČ Manjšina, ki ne uspeva v lastni produkciji kulturne in jezikovne identitete, je zapisana izginotju. Vendar manjšina, ki ni sposobna lastnega gospodarstva, ki je ob robu gospodarskih tokov, ki ne uspe biti protagonist lastne gospodarske rasti in torej ni soudeležena v splošnem gospodarskem razvoju območja, kjer je zgodovinsko prisotna, taka manjšina tvega emarginiranje in folklorizacijo. Brez uspešnega gospodarstva si je težko predstavljati uspešne manjšine, saj zagotavlja tisto potrebno podporo, da se skupnost lahko razvija, utrjuje svojo samozavest, se osvobaja pritiskov večkrat nenaklonjene politike in ohranja v manjšinskem prostoru veliko intelektualnega potenciala ter ponuja številnim mladim kakovostno zaposlitev. Vprašanje, ki si ga moramo danes postaviti, je, kako v spremenjenih razmerah ustvariti večjo in bolj homogeno vizijo gospodarskega sodelovanja med manjšinskim prostorom in matično državo ter kakšna naj bo v tem procesu vloga naših narodnih skupnosti. Gospodarski prostor, v katerem slovenske manjšine živijo, je postal del evropskega trga, na katerem se odpravljalo pregrade in uveljavljajo karakteristike globalizacijskih zakonitosti. Posledica tega je, da danes ne moremo več govoriti o manjšinskem gospodarstvu. Slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem gospodarsko delujejo na tržišču, za katerega ne obstaja več meja. Ko govorimo o gospodarstvu, je treba tudi povedati, kakšni so njegovi cilji in komu je namenjeno. Uspešne gospodarske dejavnosti, ob drugih, v bistvu zagotavljajo tudi pomembno gmotno podporo organiziranim manjšinskim strukturam, ki se iz leta v leto srečujejo z vse večjimi finančnimi preživetvenimi težavami. Ob tem se odpira drugo pomembno vprašanje, ki zadeva teritorij. Učinkovito gospodarstvo bistveno prispeva tudi k ohranjevanju območja, kjer je naša skupnost zgodovinsko prisotna in mu ponuja priložnost za vsesplošno rast. Naše ozemlje ne bomo reševali s puntarsko-kmečkim uporništvom in pretiranim simbolizmom o zemlji in narodu, marveč s konkretnimi pobudami visokega kakovostnega profila in v bolj prepričanem čezmejnem povezovanju in to na vseh nivojih. Ob celoviti viziji torej potrebujemo tudi sinergičen pristop, ki nas bo povezoval s sorodnimi organizacijami in ustanovami v Sloveniji. Prizadevati si je treba za ovrednotenje geografsko-ekonomskih prednosti ozemlja, na katerem živimo. Manjšine na tem območju predstavljajo povezovalno tkivo, ki združuje zgodovinsko pluralen prostor, ki mu je usojeno, da postane del utripajočega srca nove Evrope. Manjšine so bogastvo in priložnost, so naravni in aktivni vektorji, po katerih lahko tečeta meddeželno in čezmejno sodelovanje. Manjšine so ključen pospeševalec sodelovanja med sosednjimi državami ter opredeljujejo teritorij z edinstvenimi in neponovljivimi posebnostmi, zaradi katerih je toliko bolj prepoznaven tudi z gospodarskega vidika. Nazadnje bi izpostavil še vprašanje doslej še prešibkega povezovanja manjšinskega gospodarskega prostora z osrednjeslovenskim. Živimo v obdobju splošne recesije, a tudi izjemnih priložnosti. Manjšina je 60 let, tudi z gospodarskega vidika, živela v funkciji meje. Sedaj je prišel čas, ko moramo tako v naši skupnosti kot tudi v Sloveniji doumeti, da je treba razmišljati povsem drugače. Živeti in delati moramo v prostoru, kjer meje ni več. Ta prednost pa ne bo trajna in če je ne bomo znali izkoristiti, bo kmalu zapravljena in bo naša vloga postala povsem obrobna. Republika Slovenija pa mora primerneje zaznati, da Slovenci v sosednjih državah smo vsestranska, zato tudi gospodarska investicija in ne izključno proračunska obveznost. Da bomo sposobni takih načrtov, potrebujemo izdelano strategijo, ki bo prostor, ki smo ga doslej poznali kot obmejni, postavili v središče širše evropske povezanosti.

Povezane objave

Evropske in občinske volitve: Slovenci v Italiji ostajajo zvesti demokratičnim naprednim silam
Romano Prodi na predstavitvi knjige o Mitji Volčiču in v Novi Gorici ob 20-letnici vstopa Slovenije v EU
V Evropski prestolnici kulture naj ostanejo meje odprte