Slovensko naročanje: v 7 mesecih 111 oseb
GORICA – Dvojezično okence v pritličju splošne bolnišnice
Goričani se na specialistične preglede in druge zdravstvene storitve lahko naročajo tudi v slovenščini. Dvojezično okence v pritličju splošne bolnišnice v Gorici, pri katerem lahko termin za pregled, preiskavo ali poseg rezerviramo tudi v slovenskem jeziku, je po podatkih, ki so nam jih posredovali iz zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo, v sedmih mesecih izkoristilo le 111 oseb: dvanajst so jih našteli decembra lani, dvajset januarja, šestindvajset februarja, dvajset marca, trinajst aprila, štirinajst maja in šest junija. Pravica je torej uveljavljena in možnost zagotovljena, kot pa se rado dogaja, je možnost skromno izkoriščena, saj pri okencu ne beležijo »trum« slovensko govorečih uporabnikov zdravstvenih storitev.
ŠTEVILKE NISO VELIKE
»Številke res niso velike, vzrokov pa je lahko več. Ob tem, da je morda bilo promocije premalo in da marsikdo ni seznanjen s to možnostjo, je treba upoštevati tudi okoliščino, da je okence v eksperimentalni fazi in torej odprto le trikrat tedensko. V vseh ostalih dneh se morajo pacienti posluževati ostalih okenc, kjer uporaba slovenščine ni predvidena. Zelo verjetno je tudi, da se je kakšen slovensko govoreči uporabnilk med delovnim časom dvojezičnega okenca zglasil pri italijanskem okencu, ker je bila čakalna doba krajša,« so pojasnili na zdravstvenem podjetju, kjer sicer razmišljajo o tem, da bi v prihodnje okrepili oz. podaljšali delovni čas slovenskega okenca. To bi bilo tudi v interesu čezmejnega projekta, ki ga je na področju zdravstva pripravilo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). Gre za oblikovanje čezmejne zdravstvene mreže, ki predvideva tudi odprtje enotnega centra za naročanje na specialistične zdravstvene storitve.
PONEDELJEK, SREDA IN PETEK
Dvojezičnega okenca v pritličju splošne bolnišnice v Gorici se je mogoče posluževati ob ponedeljkih in petkih med 7.30 in 13. uro ter ob sredah med 14. in 19. uro. Uporabnikom sta izmenično na voljo dva uslužbenca, ki obvladata tako slovenski kot italijanski jezik. Zaposlili so ju decembra s sredstvi iz zaščitnega zakona št. 38/2001, ki so ga pridobili v lanskem letu na podlagi prošenj iz let 2012, 2013 in 2014. Z denarjem, ki ga imajo trenutno na razpolago, bo dvojezično okence lahko delovalo do 31. decembra prihodnjega leta. Kdor se pri naročanju zdravstvene storitve želi posluževati slovenščine, mora ob prihodu v center CUP na avtomatu za čakalne listke izbrati slovenski jezik. In kdor je to že preizkusil, je v prejšnjih mesecih tudi opazil, da slovenščina ni bila brezhibna.
NETOČNOSTI SO ODPRAVLJENE
Da so bili slovenski prevodi na zaslonu avtomata posejani s škrati – šlo je večinoma za šumnike, so se spremenili v druge črke -, je pristojno funkcionarko zdravstvenega podjetja Laro Marchi opozoril vodja pravne posvetovalnice pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Livio Semolič. Odziv je bil takojšen. Škrati so bili posledica posodobitve računalniskega sistema. Napake so že odpravili, ne gre pa izključiti, da se bodo ob naslednji posodobitvi sistema ponovno pojavile.
DVOJEZIČNOST BO NADGRAJENA
Z denarjem iz zaščitnega zakona bodo pri goriškem južno-furlanskem zdravstvenem podjetju izvajali tudi druge projekte. »Z dvojezičnimi napisi nameravajo opremiti različne prostore, od samega centra CUP do urgence. Prevajanje je že v teku. Računam na to, da bomo v prihodnjih mesecih v goriški bolnišnici imeli še več slovenščine,« povzema Semolič vsebino pogovorov z vodilnimi predstavniki bolnišnice. Uveljavljanje vidne dvojezičnosti »pa je ključno, zato da se poveča tudi uporaba dvojezičnega okenca v centru CUP,« meni Semolič, ki se je s tem v zvezi sestal s funkcionarjem Sergiom Paulonom in že omenjeno Laro Marchi. Z njima je opravil razčlenjen pregled dejavnosti, ki zadevajo dvojezično poslovanje zdravstvenega podjetja in jih financirajo z denarjem, predvidenim po desetem členu zaščitnega zakona za rabo slovenskega jezika na napisih javnih uradov. Ker je dežela podaljšala rok za porabo teh sredstev še za dve leti, so temu prilagodili že dostavljene projekte. Ti zadevajo tako rabo slovenskega jezika v odnosu do koristnikov zdravstvenih storitev kot tudi uporabo dvojezičnosti na napisih. »Vse to bo prav prišlo, ko bo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje začelo uresničevati svoj projekt čezmejnega zdravstva, ki ga bodo koristili pacienti iz Italije in Slovenije,« poudarja Semolič in k temu dodaja: »Lepo in primerno bi bilo, ko bi goriško dobro prakso prenesli tudi v druga okolja, kjer živimo Slovenci, najprej seveda na Tržaško, kjer na tem področju še zelo zaostajajo.«
Primorski dnevnik, 23. 07. 2017