fallback-thumbnail

Slovenska vlada pričakuje večjo enotnost manjšinskih organizacij v sosednjih državah

PRIMORSKI DNEVNIK, 22. junija 2010

LJUBLJANA – Slovenska vlada pričakuje večjo enotnost Slovencev v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. »Težko manjšina pričakuje iz Slovenije enoglasno petje, če ona poje na več nivojih,« je stališče vlade nazorno predstavil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Njegove besede so bile namenjene predvsem Slovencem v Avstriji, a tudi preostalim manjšinam. Druga pomembna tema, s katero se je včeraj ukvarjal Sosvet za zamejce pri slovenski vladi, so bili odnosi med Slovenijo in sosednjimi državami. Temu vprašanju je pozornost namenil predvsem predsednik vlade Borut Pahor, ki se je o odnosih med Rimom in Ljubljano pred kratkim v Libiji neformalno pogovarjal s Silviom Berlusconijem. Pahor vsekakor tudi včeraj ni želel razkriti točnih vsebin razgovora, med katerim sta se s kolegom dotaknila problema financiranja naše manjšine in tržaških uplinjevalnikov. Enotnost, a ne poenotenje manjšin Na seji so se pogovarjali o poenotenju manjšin oziroma enotnem sodelovanju in nastopih manjšinskih organizacij. To po Žekševih besedah ne pomeni, da se bodo manjšinske organizacije združevale, temveč da se bodo med seboj pogovarjale in nastopale v odnosu do Sloveniji in v odnosu do matične države z usklajenimi stališči. Minister torej odslej med manjšinskimi organizacijami pričakuje več enotnosti. Na opozorila, da si manjšina v Avstriji ob kršitvah njenih pravic želi odločnejšega glasu iz Slovenije, Žekš odgovarja, da manjšine že sedaj slišijo odločen glas iz Slovenije, bo pa ta glas še odločnejši, če bo manjšina imela enoten glas. Poleg Pahorja in Žekša so se zasedanja udeležili tudi ministri Franc Križanič (finance), Majda Širca (kultura) in Henrik Gjerkeš (regionalni razvoj). Špetrska šola in odnosi z Italijo Iz Italije so člani Sosveta predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, Jole Namor, članica vodstvenih teles SKGZ, ki zastopa Slovence v Benečiji, ter deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. V svojem posegu je Terpin ocenil, da so dogajanja okrog špetrske dvojezične šole postale velik politični problem. »Nekaj je zelo hudo narobe, ko morajo otroci in starši na ulico v obrambo svoje šole. Problem ima tudi meddržavne razsežnosti,« je dejal Terpin. Slovensko vlado je spet pozval, naj še bolj energično nastopi v bran dvojezični šoli, katere razvoj zavirajo zlasti lokalni upravno-politični dejavniki. Pavšič (tudi on je omenil Špeter) je precej nezadovoljen s trenutnimi odnosi med Italijo in Slovenijo, kot tudi z odnosi med Ljubljano in Furlanijo-Julijsko krajino. »Vtis, da v teh odnosih vse stoji, žal temelji na dejstvih. Dan za dnem izgubljamo priložnosti, ki nam jih ponuja padec meje,« je povedal predsednik SKGZ. Kakšno zastopstvo naše manjšine? Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je, podobno kot Žekš, spet pozval Slovence v štirih državah k večji enotnosti. Za dosego tega cilja ni enotnih receptov, saj štiri manjšine živijo in delujejo v zelo različnih okoljih in pogojih. Štoka je glede političnega nastopanja Slovencev v Italiji izpostavil bistveno vlogo obeh krovnih organizacij, medtem ko je Pavšič prepričan, da je treba v predstavništvo pritegniti tudi stranke, za katere volijo Slovenci oziroma njihove vidne predstavnike v institucijah. Po njegovem je treba v bistvu nadgraditi izkušnje, ki so vezane na aktualna dogajanja okrog dvojezične šole. To je tudi stališče Terpina, ki vsekakor sprejema Pahorjev izziv za vsemanjšinski dogovor o bolj učinkovitem nastopanju Slovencev v Italiji v odnosu do Rima, Ljubljane in Evrope. Ob tem je Pavšič ocenil, da je manjšina preveč vezana na preteklost (to velja tudi za njeno organiziranost, ki je še kar zastarela), kar jo močno bremeni in omejuje njen razvoj. Pozval je Ljubljano, naj enkrat za vselej razčisti pojem zastopanosti manjšine. Za vladni Sosvet namreč veljajo ena pravila predstavništva (SKGZ, SSO in SSk), za ostala vladna telesa (npr. za zunanje ministrstvo) pa drugačna merila zastopanosti, ki upoštevajo strankarski pluralizem v manjšini. To povzroča precejšnjo zmedo, nedorečenosti in tudi nepotrebne polemike. Kaj sta si povedala Pahor in Berlusconi? Predsednik slovenske vlade se je udeležil le prvega dela včerajšnje seje, na kateri je bežno omenil nedavni libijski razgovor z Berlusconijem. Podrobnosti, kot rečeno, ni želel razkriti, ker očitno noče prejudicirati nadaljnjih pogovorov z Rimom, ki bodo potekali ne samo na diplomatski, a tudi na vladni ravni. Pred poletnimi počitnicami naj bi v Rim odpotoval tudi Žekš, jeseni pa bo skupno zasedanje obeh vlad. Slovenija pričakuje, da bo Berlusconi podprl zamisel stalnega vladnega omizja s slovensko manjšino, ki ga je svojčas predlagala SKGZ, ideja pa uživa podporo vseh manjšinskih komponent. S to pobudo so vezani tudi poskusi za sistemsko reševanje državnega financiranja manjšine. Trenutno gre le za poskuse, trajnih rešitev še ni na obzorju. In potem so uplinjevalniki, železnice in pristanišča, ki pa – zagotavljajo v Ljubljani – niso vezana na našo in na italijansko manjšino v Sloveniji. Nobenih kupčij na koži manjšin torej, kot namigujejo nekateri slovenski mediji. Štoki se zdi, da se manjšina obnaša kot berač, a ne po lastni izbiri, temveč po sili razmer. Predsednik SSO je naveličan teh stalnih moledovanj in resnično upa, da bosta Italija in Slovenija našli trajne in primerne rešitve za financiranje naše narodne skupnosti. Pavšič vidi rešitve manjšinskih problemov tudi in predvsem v splošnem izboljšanju odnosov med obema državama. SKGZ se trudi v to smer, njeni sogovorniki v Rimu in tudi v Ljubljani pa podcenjujejo razvojne možnosti našega prostora. Pavšič je izpostavil tudi vlogo manjšinske koordinacije SLOMAK, ki preživlja zelo težke čase in naj bi bila celo na robu izumrtja. »To bi bila velika škoda za manjšine in za Slovenijo,« je prepričan vodja SKGZ. Za predsednika organizacije je spet predlagal Korošca Marjana Pippa.

Sandor Tence

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji