Slovenija: v Državnem zboru so razpravljali o politični zastopanosti Slovencev v Italiji

Italija bi morala vzpostaviti posebno okrožje za manjšino

LJUBLJANA – Slovenski poslanci so včeraj poslali priporočilo vladi Marjana Šarca, naj se zavzame za ureditev vprašanja zastopanosti slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Poziv je zapisan v štirih sklepih, ki so jih odobrili na skupni seji Odbora za zunanjo politiko (OZP) in Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (KOSZS). Sklepe so v vednost poslali tudi predsedniku republike Borutu Pahorju.

Izstopa tretji sklep, s katerim »se priporoča vzpostavitev posebnega volilnega okrožja za avtohtono slovensko narodno skupnost«. V ostalih sklepih pa so vladi položili na srce, naj podpira prizadevanja manjšine in naj se zavzame za sožitje, »osnovano na pripoznanju zgodovinskih dejstev, kakor izhajajo iz poročila skupne slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije za obdobje 1880-1956«.

Razprave, ki jo je v živo predvajal tudi tretji program TV Slovenija, so se udeležili tudi senatorka v Rimu Tatjana Rojc, deželni svetnik Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec ter Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO. Vsi štirje so poročali, da vprašanje zastopanosti Slovencev v italijanskem parlamentu še ni rešeno. Kot je strnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, še noben volilni zakon ni v popolnosti dorekel 26. člena zaščitnega zakona, po katerem morajo volilna pravila za senat in poslansko zbornico vsebovati določila o olajšani izvolitvi kandidatov iz vrst manjšine.

Se je pa na včerajsnji seji izkazalo, da tudi med zamejci ni enotnega stališča, potem ko so člani OZP in KOSZS dokaj enotno zagovarjali potrebo, naj slovenska država opozori zahodno sosedo, da imajo Italijani v Sloveniji po ustavi zagotovljen sedež v parlamentu. Tatjana Rojc je predlagala večjo previdnost in omenila ekspertizo, ki jo je naročila pri pravniku Giulianu Salberiniju. Njenih izsledkov Rojčeva še ni razkrila, ker da se proučuje osnutek. Je pa včeraj v Ljubljani omenila dve možnosti, in sicer nižji vstopni prag in tako začrtano okrožje, da bi v njem slovenski volivci imeli večjo težo.

Gabrovec pa je odločno zagovarjal rešitev, po kateri bi Slovenci »samostojno, suvereno, demokratično in transparentno« izvolili lastnega predstavnika. Pri tem je dejal, da slovenskih kandidatov ne morejo tako kot doslej izbirati italijanske stranke. »Glede tega me je prijetno presenetilo jasno stališče predsednice SKGZ,« je se povedal Gabrovec, ki pa je pri Rojčevi začutil določeno previdnost.

Tudi Ksenija Dobrila je opozorila na »določen odklon« med stališči Tatjane Rojc in ostalimi, se pa strinja s senatorko, da je iskanje širokega soglasja edina rešitev. Predsednica SKGZ je poslancem povedala, da imajo manjšine v Dolini Aoste in na Južnem Tirolskem ustrezno urejeno pot do parlamenta, medtem ko je izvolitev Slovenca prepuščeno ugodnemu volilnemu razpletu. Zato je po njenem mnenju treba razmisliti o mehanizmu, po katerem bo izvolitev zagotovljena, a na način, da morebitni volilni imenik Slovencev ne bi bil sredstvo za preštevanje manjšine, kar je »občutljiva tema«.

Walter Bandelj pa je dejal, da je treba slovensko zastopanost zagotoviti v obeh vejah parlamenta in tudi na ravni lokalne samouprave. Način pa naj se poišče v bilateralnih pogovorih.

Na sejo je bil vabljen tudi deželni svetnik v FJK Danilo Slokar, ki pa se je odločil, da bo v Ljubljano raje šel v ponedeljek na ločen sestanek s predsednico KOSZS Ljudmilo Novak. (pv)

Primorski dnevnik, 12. 04. 2019