Slovenci v novem statutu Furlanije Julijske krajine

Za moderno večkulturno in večjezično deželo, spoštljivo do preteklosti, uzrto v prihodnost

Ta dokument je nastal z željo, da bi bila z novim statutom Furlanija Julijska krajina moderna dežela, ki spoštuje svoje prebivalstvo v vseh njegovih zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih aspektih, brez razlik in s prizadevanjem, da se vsi ti aspekti ohranijo kot skupno bogastvo celotne dežele in prenesejo na prihodnje rodove. Predlog, ki odraža hotenja glavnine slovenske manjšine v Italiji, torej ne vsebuje samo predlogov za zaščito slovenske manjšine, ampak želi vključiti deželo v vrh institucij, ki spoštujejo in vrednotijo različnost, ki ostajajo zveste svoji zgodovini, ne da bi jih slednja bremenila, ki skrbijo za svoje ljudi, tudi tiste, ki so jo zapustili, in za svojo kulturo, tudi tisto, ki ji ozemeljsko ne pripada več, ter so pozorne do premikov, ki jih tudi na teh področjih prinaša novi čas. Novi statut Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine je predvsem priložnost, da se dežela dokončno otrese izrazito zaščitnega pristopa do problema jezikovnih manjšin, ki živijo na njenem ozemlju. Ta pristop je v prejšnjih desetletjih predstavljal primarni odnos do problema in je bil kot tak vključen tudi v 6. člen republiške ustave. Vse odtlej, pa do odobrite zakonov 462/99 o zaščiti jezikovnih manjšin in 38/01 o zaščiti slovenske manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini, je v Italiji odnos do manjšin temeljil na zaščitnem načelu, po katerem oblast priznava skupini državljanom nekatere specifične pravice, ki to skupino izrecno zadevajo. Italija je s temi določili zamujala, vendar se je z odobritvijo omenjenih dveh zakonov vključila v skupino držav, v katerih je zaščita manjšin pravno urejena. Vprašanje izvajanja zakonodaje ni predmet tega dokumenta. Ta zaščitni pristop so v zadnjem času presegle evropske institucije. Pravkar odobrena ustavna pogodba Evropske unije določa, da je vrednotenje kulturne in jezikovne različnosti eden temeljnih ciljev EU; s tem Evropska unija dviga raven svojega pristopa do jezikovnih manjšin, katerim priznava vrednost evropskega pomena: jeziki manjšin torej niso samo vrednota tistih, ki jih govorijo, ampak so skupno evropsko bogastvo, in vsa Evropa jih mora ščititi, skrbeti mora, da njihovi jeziki ne izginejo. Nova ustavna listina kot priznanje te vrednote omogoča državam članicam, da ustavno pogodbo prevedejo tudi v jezike, ki so uradni samo na delu ozemlja, ter priznava uradnost teh besedil. Dežela naj torej udejanji ta načela tudi v svojem statutu in s tem ovrednoti enkratno bogastvo, ki ga predstavlja prisotnost jezikov, ki pripadajo romanski, germanski in slovanski jezikovni družini; to bogastvo je dodana vrednost, s katero deželna skupnost razpolaga, a je še ni ne ovrednotila ne primerno izkoristila. Zato naj se ob sestavi statuta opremi s potrebno zakonsko osnovo, da bo lahko to nalogo primerno izpolnjevala. Poleg tega naj Furlanija Julijska krajina s statutom pridobi pristojnosti, da se bo lahko kot dežela ob meji, ki počasi izginja, in je zato v središču Evrope, ki predstavlja nov izziv, razvijala v prostoru in času, ki ji pripadata, spoštljiva do svojih ljudi, do sosedov in do tistih, ki med nami iščejo prihodnost, ki jim doma ni bila dana. Ta dokument ni vsega obsegajoč: zadeva predvsem teme jezikov in kultur ter tiste, ki so z njimi tesno povezane; predstavlja torej samo izsek tematik, ki naj jih obravnava novi statut. Vendar je za deželo, kakršna je naša, bistvenega pomena, da gradi prihodnost na spoštovanju svoje preteklosti in na vrednotenju vseh svojih družbenih komponent. V tem smislu je treba razumeti predloge, ki želijo biti stvaren prispevek k delu konvencije za oblikovanje novega deželnega statuta.

Načela, ki naj jih vsebuje novi statut Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine

1.

Ime Dežele se v prvem členu statuta izpiše v italijanščini ter v slovenščini, nemščini in furlanščini. Ustava že sedaj za deželi Tridentinsko-Južno Tirolsko in Dolino Aoste vsebuje dvojezično ime. Enako določilo bi moralo veljati tudi za Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Gre za vprašanje dostojanstva in za osnovno pravico prebivalcev, da lastno deželo imenujejo in poznajo v svojem jeziku. V kolikor bi bila za tako določilo potrebna sprememba ustave, se predlaga alternativna rešitev, da se namreč prvemu odstavku prvega člena statuta doda drugi odstavek, v katerem je določeno, kako se Dežela imenuje v jezikih manjšin, ki v njej prebivajo.

2.

Dežela vrednoti jezikovno različnost kot skupno bogastvo vseh svojih prebivalcev. To načelo izhaja iz 22.člena Listine EU o temeljnih pravicah in je prisotno tudi v 3.členu osnutka ustavne pogodbe Evropske unije. Jezikovna različnost je tako eden temeljev evropskih integracijskih procesov, ki vanjo ne posegajo z avtoritarnim ustvarjanjem skupnih kulturnih standardov, ampak z vrednotenjem razlik kultur in jezikov, ki skupaj sestavljajo evropsko kulturo. EU je zato za uradno geslo izbrala besede Združeni v različnosti. Naravno je, da dežela, v kateri so prisotne tri jezikovne manjšine, ki pripadajo trem velikim evropskim jezikovnim in kulturnim družinam, osvoji to načelo tudi v svojem statutu.

3.

Dežela priznava, ščiti in spodbuja furlansko, germanofonsko in slovensko jezikovno manjšino, ki živijo na njenem ozemlju. Besedilo vsebuje dve načeli. Prvo zadeva pristojnost Dežele na področju zaščite manjšin. Čeprav v zadnjih letih ni bilo primerov ugovarjanja temu načelu (medtem ko je v preteklosti dolga leta vlada vztrajala, da 6. člen ustave priznava samo vladi pristojnosti na tem področju, kar je dolga leta potrjevalo tudi ustavno sodišče), je primerno, da je ta pristojnost v statutu izrecno navedena. Drugo načelo vsebuje seznam manjšin, ki živijo v Furlaniji – Julijski krajini. Uporabljena je formulacija, ki jo vsebuje zakon 482/99, tudi zaradi nujnega usklajevanja med državno in deželno zakonodajo. Naziv jezikovna manjšina je v skladu z nazivom, ki ga vsebuje 6. člen ustave.

4.

Dežela priznava uradni status furlanščine, nemščine in slovenščine na območjih, kjer so ti jeziki zaščiteni. Vrh predsednikov vlad in držav Evropske unije je na svojem zasedanju 18. junija 2004 v Bruslju uvedel novo terminologijo v zvezi z jeziki. V tej formulaciji se terminologija nanaša samo na prevod ustavne listine EU v jezike ki so »uradni na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja« držav članic, vendar je jasno, da bo odslej EU, ki ne razpolaga z drugačno terminologijo o jezikovnih manjšinah, uporabljala to terminologijo tudi pri drugih postopkih, verjetno vključno z razpisi za evropske programe. Zato je nujno, da se dežela že sedaj temu ustrezno opremi in s priznanjem uradnega statusa zagotovi pripadnikom manjšin sredstvo, da uveljavljajo svoje pravice in da izkoriščajo ugodnosti, ki jih bo v ta namen vseboval tudi normativ EU. Poleg tega velja opozoriti, da uradni status manjšinskih jezikov priznavata že statuta Tridentinske-Južne Tirolske za pokrajino Bocen in statut dežele Dolina Aosta.

5.

Dežela z lastnimi zakonskimi ukrepi izvaja in dopolnjuje državno zakonodajo na področju zaščite jezikovnih manjšin ter jamči izvajanje mednarodnih pogodb in listin, h katerim je pristopila Italija. Besedilo priznava Deželi specifične pristojnosti na področju zaščite manjšin. Gre za vzporedne pristojnost na področju izvajanja in dopolnjevanja državne zakonodaje, obenem pa tudi izvajanja mednarodnih pogodb na tem področju. Podpis in ratifikacija teh pogodb ostaja v pristojnosti države, vendar gre za dokumente, ki so obvezujoči tudi za deželo. V sedanji fazi gre v prvi vrsti za Okvirno listino Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, vendar je v parlamentu v teku postopek za ratifikacijo Evropske listine za manjšinske ali regionalne jezike. Dežela mora v okviru svojih pristojnosti prispevati tudi k izvajanju teh mednarodnih listin.

6.

Dežela s posebnim zakonom jamči participacijo priznanih in kvalificiranih organizacij civilne družbe jezikovnih manjšin na področju kulturnih, družbenih in gospodarskih dejavnosti ter športa, ki sodijo v njeno pristojnost. Določilo izhaja iz 15. člena Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki ga je italijanski parlament ratificiral. Slednja v 15. členu obvezuje države, da »ustvarijo pogoje, ki omogočajo dejansko participacijo pripadnikov narodnih manjšin v kulturnem, družbenem in ekonomskem življenju ter v javnih zadevah.« Glede na strukturiranje manjšin v deželi mora tako predstavništvo pripadati organizacijam, ki jih po objektivnih kriterijih zastopajo in v katerih se prepoznava glavnina manjšinskih organizacij. Statut mora vsebovati načelno stališče, ki bo nato omogočalo deželnemu svetu, da z ustrezno zakonodajo izvaja določilo mednarodne konvencije. Glede na specifiko manjšinskih stvarnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini, je primerno seznamu, ki ga vsebuje Okvirna konvencija, dodati tudi šport.

7.

Deželni statut vsebuje načela, na osnovi katerih bo zajamčena prisotnost slovenske manjšine v deželnem svetu, v predsedstvu deželnega sveta in v deželnem odboru. Sedanja deželna koalicija je v svojih programskih smernicah že zagotovila zavzetost za zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu. Tudi sicer iz politične razprave izhaja splošna usmeritev v tej smeri. Tako določilo je potrebno v statutu, ker ni znano, kakšen bo volilni zakon, ki bo v prihodnje urejal volitve deželnega sveta; zato je sedaj potrebno priznanje načela, ki bo omogočilo ustrezna določila v volilnem zakonu. Poleg tega je tako določilo neposredno izvajanje že omenjenega 15. člena Okvirne konvencije Sveta Evrope, v točki, se nanaša na »javne zadeve«. Predlagatelji so mnenja, da bi morala biti taka prisotnost zajamčena v vseh treh pokrajinah, v kateri je prisotna slovenska manjšina. Poleg tega bi moral statut vzpostaviti pogoje, ki bi zagotovili prisotnost predstavnikov jezikovnih manjšin v predsedstvu deželnega sveta in v deželnem odboru.

8.

Spreminjanje meja teritorialnih krajevnih uprav, njihovo združevanje, delitev ali ukinjanje, ne sme v nobenem primeru povzročiti škode jezikovnim manjšinam, ki so prisotne na njihovem ozemlju. Določilo je prisotno že v številnih mednarodnih listinah, med drugimi v Posebnemu statutu, ki je priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954. Gospodarske in družbene potrebe pogosto narekujejo spreminjanje meja krajevnih uprav, njihovo združevanje in njihovo povezovanje. Statut pa mora v zvezi s tem določiti prednostno letvico, pri čemer mora biti na prvem mestu skrb za ohranjanje kulturne in jezikovne identitete nekega ozemlja; tej potrebi se morajo podrejati druga vprašanja.

9.

Dežela pri ozemeljskem načrtovanju in pri gospodarskem razvoju upošteva specifične potrebe jezikovnih manjšin. Jezikovne manjšine niso samo kulturne skupnosti, ampak so tudi aktiven del deželnega prebivalstva. Specifične potrebe teh skupin so včasih v nasprotju z najbolj racionalnimi in včasih radikalnimi posegi na teritoriju in z načrtovanjem gospodarstva izključno na načelih gospodarskih zakonitosti. Statut naj zagotovi, da bo Dežela pri svojih ukrepih na tem področju upoštevala specifične potrebe jezikovnih manjšin.

10.

Dežela je pristojna za poučevanje v javnih šolah jezikov priznanih jezikovnih manjšin in jezikov skupin priseljencev. V dokumentu, ki ga je predložilo predsedstvo Konvencije, in tudi v poročilo predsednika deželne vlade na seminarju o statutu, ki ga je organiziralo združenje deželnih svetnikov, je tudi zahteva, po kateri naj bi bile deželi priznane tudi pristojnosti na področju poučevanja jezikov manjšin v javnih šolah. Glede na veliko število priseljencev iz bližnjih držav Južnega Balkana, torej na specifiko, ki je lastna predvsem tej deželi, bi bilo koristno, če se ta pristojnost razširi tudi na jezike priseljencev.

11.

Dežela v okvir mednarodne dejavnosti vključuje tudi dogovore v korist slovenske in germanofonske manjšine ter v korist italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. V dokumentu, ki ga je predložilo predsedstvo konvencije, sicer pa tudi v številnih drugih dokumentih deželnega sveta in deželne vlade, je poudarjena zahteva po zagotovitvi deželi nekaterih pristojnosti na področju mednarodne dejavnosti. Nujno je, da se v ta seznam vključijo tudi odnosi s Slovenijo glede slovenske manjšine v Italiji, z Avstrijo oziroma Koroško glede nemške manjšine v Videmski pokrajini ter s Slovenijo in Hrvaško glede italijanske manjšine v teh dveh državah. Te pristojnosti naj deželi omogočijo tako neposredno izvajanje nekaterih mednarodnih sporazumov (n.pr. sporazum o kulturnem sodelovanju) kot tudi vključitev v pogovore, ki jih o izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju teh sporazumov vodi Ministrstvo za zunanje zadeve.

12.

Za nadzor nad izvajanjem jezikovnih pravic manjšin v deželi imenuje dežela varuha jezikovnih pravic. Varuha jezikovnih pravic so prvi uvedli v Kanadi kot institucijo, na katero se lahko obrne državljan, če ocenjuje, da je katerakoli javna uprava kršila njegove jezikovne pravice. Uspeh te pobude je imel za posledico imenovanje varuhov jezikovnih (ponekod manjšinskih) pravic v številnih evropskih državah. Naloga varuha je, da deluje pomirjevalno in poskusi reševati spore, preden se ti izrodijo v konflikte. Statut naj predvideva imenovanje varuha jezikovnih pravic oziroma naj omogoči, da deželni svet z lastnim zakonom sprejme ustrezni sklep.

13.

Dežela skrbi za obstoj in razvoj italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem ter za ohranitev italijanskega jezika in kulture v krajih, kjer je ta manjšina avtohtono prisotna. Med mednarodne pristojnosti dežele naj se kot samostojna točka vključi tudi skrb za razvoj in obstoj italijanske manjšine ter za ohranitev italijanskega jezika in kulture. Dežela bi lahko prevzela nekatere pristojnosti, ki sedaj pripadajo Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za Italijane po svetu, kar bi pospešilo postopke, povečalo transparentnost in zagotovilo italijanski manjšini konkretnejšo in učinkovitejšo pomoč.

14.

Dežela si prizadeva za ohranitev istrske kulture in tradicij med skupnostmi istrskih beguncev oziroma njihovih potomcev, ki živijo na njenem ozemlju.

Ob prizadevanjih za razvoj italijanske kulture in jezika na ozemlju, kjer živi italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem, mora dežela z ustreznimi normami tudi prispevati k ohranjanju kulture in tradicij skupin beguncev iz Istre in Dalmacije, ki živijo na njenem ozemlju. Dežela naj tudi prispeva h krepitvi povezav med organizacijami, ki na njenem ozemlju zastopajo begunce, in organizacijami italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem.

15.

Dežela skrbi za ohranitev deželnih jezikov in kultur med organizacijami izseljencev.

Z namenom, da se ohranijo in okrepijo kulturne vezi med izseljenci in Furlanije Julijske krajine oziroma njihovimi potomci in prebivalstvom Dežele, naj statut predvideva splošno določilo, ki bo deželnemu svetu omogočil, da nadaljuje z zakonodajo v korist izseljenskih skupnosti. Določilo naj bo načelno in naj neposredno oziroma posredno zaobjema vse tri skupine izseljencev, furlansko, julijsko in slovensko.

16.

Statut dežele je sestavljen v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini. Vse verzije so uradne. V skladu z načeli pravkar sprejete ustavne pogodbe Evropske unije naj bo statut sestavljen in objavljen v vseh štirih jezikih. Tej objavi je lahko dodano določilo, da v primeru netočnosti prevladuje italijansko besedilo. S tako objavo Dežela priznava enako dostojanstvo vseh jezikov, ki so avtohtono prisotni na njenem ozemlju.