SLOMAK - Predsednik Pavšič čestital Ivu Vajglu in Miru Petku

Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Slomak Rudi Pavšič je ob izvolitvi Iva Vajgla za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose in Mira Petka za predsednika parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu obema poslal pismo, v katerem jima je ob čestitkah izrazil željo, da bi se manjšinska koordinacija čimprej sestala z obema telesoma (odborom oz. komisijo), da bi proučili zdajšnje stanje med Slovenci v sosednjih državah in možnosti sodelovanja koordinacije z Državnim zborom. V pismu predsednik Slomaka ugotavlja, "da živimo v času, ki nam ponuja številne priložnosti za tesnejšo povezanost in uveljavitev skupnega slovenskega kulturnega, medijskega, gospodarskega, izobraževalnega in športnega prostora. Pri uresničevanju tega cilja potrebujemo usklajen pristop slovenske države in njenih inštitucij do manjšine in njenih organizacij. Obenem se kot predstavniki zamejske slovenske stvarnosti dobro zavedamo pomena, ki ga tudi za naš nadaljnji obstoj in razvoj imajo dobrososedski odnosi med Slovenijo in sosednjimi državami. Evropa in druge svetovne inštitucije ponujajo primerne instrumente in mehanizme, ki gredo v smer čezmejnega sodelovanja in priporočajo regionalnim in krajevnim oblastem iskanje dialoga z manjšinami." "Zdajšnji čas", dodaja Pavšič, "je ugoden za naše narodnostne skupnosti in polnopravno partnerstvo Slovenije v Evropski uniji pomeni novo izhodišče tudi za Slovence, ki živimo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Ravno tako je pomembno, da ste v Državnem zboru izglasovali poseben zakon v korist Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu. Zakon predstavlja nadgradnjo dosednjih odnosov in nam ponuja nove priložnosti, da si perspektivneje osmislimo našo skupno bodočnost, ki sloni na evropski brezmejnosti in na vse večjih integracijskih procesih in evroregijskih povezavah, v katerih bo treba poiskati primerno mesto tudi za manjšinske stvarnosti. Ob teh pozitivnih pokazateljih pa ne moremo mimo ugotovitve, da se Slovenci, ki živimo v sosednjih državah Republike Slovenije, nenehno soočamo z vrsto vprašanj, ki so rezultat nespoštovanja najbolj osnovnih človekovih pravic, samih mednarodnih listin ter zakonov in pogodb, ki so jih sprejele države Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Dogaja se nam, da se moramo v času, ki ga zaznamujejo epohalni dogodki, kot je izvolitev temnopoltega politika na čelo najvplivnejše države v svetu, venomer soočati s kršenjem in nižanjem že pridobljenih pravic, z brisanjem naše prisotnosti in našega jezika ter z novimi finančnimi rezi našim organizacijam in ustanovam, ki predstavljajo hrbtenico naših skupnosti."