SKGZ: za razvoj Krasa nujno skupno strokovno omizje
IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA 22.02.2008 (članek podpisal Aljoša Gašperlin)
Nujno je odprtje strokovnega omizja, ki bo moralo analizirati potrebe kraškega območja in pri katerem bodo sodelovale slovenske stanovske in druge organizacije, pa tudi gospodarsko-bančni dejavniki, zainteresirane javne uprave, srenje in tako naprej. To bo stalno omizje operativnega značaja, ki bo moralo na strokovni podlagi izdelati izhodišča, na osnovi katerih bodo lahko slovenske organizacije nudile skupno vizijo o razvoju kraškega območja in o reševanju nanj vezane problematike, od obnove Kraške gorske skupnosti do zaščitenih območji Sic in Zps. Na tej podlagi bo skratka mogoče v prihodnosti nuditi skupne konkretne odgovore v odnosih z javnimi upravami (od deželne do pokrajinske), s katerimi bodo vsi soglašali. Predlog po ustanovitvi strokovnega omizja je iznesel predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič na okrogli mizi, ki jo je priredila Zveza v sredo popoldne v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini na temo »KGS in razvoj teritorija: beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam«. Zamisel bo Pavšič predlagal tudi na seminarju Gospodarstvo v našem prostoru, ki ga Svet slovenskih organizacij prireja danes popoldne v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Bistveno je namreč zagovarjati interese Krasa in ljudi, ki na njem živijo. To so interesi vseh nas, ne glede na politične interese, pravi Pavšič. Teritorij je pač konstitutivni del skupnosti in je glede tega nujna sinteza prek skupne vizije o prihodnosti, ki mora sloneti tudi na novem pojmovanju območja po odpravi schengenske meje. Pavšič je imel sklepno besedo na srečanju, ki ga je povezoval deželni tajnik SKGZ Igor Gabrovec in ki so se ga udeležili mnogi javni upravitelji in predstavniki stanovskih organizacij. Predsednik SKGZ je izšel iz dejstva, da je bila na okrogli mizi skupna ugotovitev, da je nujna ustanovitev institucije, ki bo sledila teritoriju in bo odraz ljudi, ki na njem živijo. Po črtanju možnosti obnove KGS iz deželnega zakona o goratih območjih se je namreč v zadnjem obdobju razvnela široka diskusija. Zato je zveza priredila srečanje s ciljem razprave o smotrnem in učinkovitem upravljanju celotnega kraškega območja, tj. na Tržaškem in Goriškem. V Nabrežini je potek dogodkov uvodoma orisal Gabrovec, nakar so v razpravo posegli mnogi udeleženci. Med temi so bili predsednik SSO Drago Štoka, deželna svetnica SIK Bruna Zorzini Spetič, nekdanji predsednik KGS Marino Pečenik, dolinska županja Fulvia Premolin, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, deželni svetnik DS Igor Dolenc, zgoniški župan Mirko Sardoč, zadnji predsednik KGS Mario Lavrenčič, repentabrski podžupan Marko Pisani, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sosveta Marko Milkovič, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik, deželni tajnik SSk Damijan Terpin in drugi. Pisni poseg sta poslala deželni svetnik SKP Igor Kocijančič in doberdobski župan Paolo Visintin, ki je soglašal z zahtevami županov na Tržaškem po novem povezovalnem organu. Skratka obiskano in koristno srečanje, je ocenil Pavšič in dodal, da so taka srečanja potrebna, ko je govor o problemih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Kot smo poročali včeraj, je bila ugotovitev domala vseh govornikov, da je za usklajevanje razvoja Krasa nujna nova institucija in da je treba v ta namen nastopiti enotno. Če je Štoka potrdil stališče SSO, da mora Kras pripadati Kraševcem oz. da morajo slednji o njem vsaj soodločati, je Zorzinijeva obsodila črtanje obnove KGS iz zakona o goratih območjih. Ostala je možnost ustanavljanja medobčinskih združenj Aster, ki pa niso dovolj. Zdaj so pred nami nove volitve, glede KGS pa bo treba izhajati iz stališč županov, je dodala (župani občin Zgonik, Repentabor in Dolina Mirko Sardoč, Aleksij Križman in Fulvia Premolin so se bili že lani v razčlenjenem pismu skupno zavzeli za ponovno ustanovitev KGS). S tem v zvezi je Močnik naglasil, da je deželna skupščina tista, ki piše zakone in da je zato poglavitno predstaviti ustrezen zakonski osnutek. V zadnjem obdobju je prišlo namreč do mestoma polemičnih stališč oz. izjav županov in slovenskih deželnih svetnikov. Tisti, ki so se udeležili okrogle mize, so v bistvu umirjeno, a odločno potrdili svoje izhodiščne točke. Premolinova je spomnila, da so zdaj ostali brez KGS in brez Asterja (slednji vsekakor zadeva storitve in ne pristojnosti). Kocijančič se je zavzel za ustanovitev Kraškega parka (to je podkrepil tudi Dolenc), češ da je bila predvidena KGS »prazna škatla« in na koncu dolgega pisma zapisal, da »čudi me, da niso naši župani v tržaški pokrajini izkoristili možne alternative za ustanovitev kraškega Asterja«. Sardoč je odgovoril, da »nobena od naših občin ni izgubila te možnosti, ker enostavno ni bilo časa« in poudaril, da »spet smo bili prikrajšani za denar, ki so ga drugi v deželi dobili (druge KGS in občine, povezane v združenja Aster). Kraški park, je dodal, vsekakor že obstaja, saj je npr. 75 odstotkov zgoniške občine pod zaščito. Da park že obstaja, je menil tudi Lavrenčič, ker je večji del Krasa na zaščitenih območjih Sic in Zps. Temeljna je torej ustanovitev nove institucije, ki bo upravljala kraško območje. Drugače, pravi Lavrenčič, nas čakajo hudi časi.
IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA 22.02.2008 (članek podpisal Aljoša Gašperlin)
Nujno je odprtje strokovnega omizja, ki bo moralo analizirati potrebe kraškega območja in pri katerem bodo sodelovale slovenske stanovske in druge organizacije, pa tudi gospodarsko-bančni dejavniki, zainteresirane javne uprave, srenje in tako naprej. To bo stalno omizje operativnega značaja, ki bo moralo na strokovni podlagi izdelati izhodišča, na osnovi katerih bodo lahko slovenske organizacije nudile skupno vizijo o razvoju kraškega območja in o reševanju nanj vezane problematike, od obnove Kraške gorske skupnosti do zaščitenih območji Sic in Zps. Na tej podlagi bo skratka mogoče v prihodnosti nuditi skupne konkretne odgovore v odnosih z javnimi upravami (od deželne do pokrajinske), s katerimi bodo vsi soglašali. Predlog po ustanovitvi strokovnega omizja je iznesel predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič na okrogli mizi, ki jo je priredila Zveza v sredo popoldne v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini na temo »KGS in razvoj teritorija: beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam«. Zamisel bo Pavšič predlagal tudi na seminarju Gospodarstvo v našem prostoru, ki ga Svet slovenskih organizacij prireja danes popoldne v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Bistveno je namreč zagovarjati interese Krasa in ljudi, ki na njem živijo. To so interesi vseh nas, ne glede na politične interese, pravi Pavšič. Teritorij je pač konstitutivni del skupnosti in je glede tega nujna sinteza prek skupne vizije o prihodnosti, ki mora sloneti tudi na novem pojmovanju območja po odpravi schengenske meje. Pavšič je imel sklepno besedo na srečanju, ki ga je povezoval deželni tajnik SKGZ Igor Gabrovec in ki so se ga udeležili mnogi javni upravitelji in predstavniki stanovskih organizacij. Predsednik SKGZ je izšel iz dejstva, da je bila na okrogli mizi skupna ugotovitev, da je nujna ustanovitev institucije, ki bo sledila teritoriju in bo odraz ljudi, ki na njem živijo. Po črtanju možnosti obnove KGS iz deželnega zakona o goratih območjih se je namreč v zadnjem obdobju razvnela široka diskusija. Zato je zveza priredila srečanje s ciljem razprave o smotrnem in učinkovitem upravljanju celotnega kraškega območja, tj. na Tržaškem in Goriškem. V Nabrežini je potek dogodkov uvodoma orisal Gabrovec, nakar so v razpravo posegli mnogi udeleženci. Med temi so bili predsednik SSO Drago Štoka, deželna svetnica SIK Bruna Zorzini Spetič, nekdanji predsednik KGS Marino Pečenik, dolinska županja Fulvia Premolin, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, deželni svetnik DS Igor Dolenc, zgoniški župan Mirko Sardoč, zadnji predsednik KGS Mario Lavrenčič, repentabrski podžupan Marko Pisani, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sosveta Marko Milkovič, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik, deželni tajnik SSk Damijan Terpin in drugi. Pisni poseg sta poslala deželni svetnik SKP Igor Kocijančič in doberdobski župan Paolo Visintin, ki je soglašal z zahtevami županov na Tržaškem po novem povezovalnem organu. Skratka obiskano in koristno srečanje, je ocenil Pavšič in dodal, da so taka srečanja potrebna, ko je govor o problemih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Kot smo poročali včeraj, je bila ugotovitev domala vseh govornikov, da je za usklajevanje razvoja Krasa nujna nova institucija in da je treba v ta namen nastopiti enotno. Če je Štoka potrdil stališče SSO, da mora Kras pripadati Kraševcem oz. da morajo slednji o njem vsaj soodločati, je Zorzinijeva obsodila črtanje obnove KGS iz zakona o goratih območjih. Ostala je možnost ustanavljanja medobčinskih združenj Aster, ki pa niso dovolj. Zdaj so pred nami nove volitve, glede KGS pa bo treba izhajati iz stališč županov, je dodala (župani občin Zgonik, Repentabor in Dolina Mirko Sardoč, Aleksij Križman in Fulvia Premolin so se bili že lani v razčlenjenem pismu skupno zavzeli za ponovno ustanovitev KGS). S tem v zvezi je Močnik naglasil, da je deželna skupščina tista, ki piše zakone in da je zato poglavitno predstaviti ustrezen zakonski osnutek. V zadnjem obdobju je prišlo namreč do mestoma polemičnih stališč oz. izjav županov in slovenskih deželnih svetnikov. Tisti, ki so se udeležili okrogle mize, so v bistvu umirjeno, a odločno potrdili svoje izhodiščne točke. Premolinova je spomnila, da so zdaj ostali brez KGS in brez Asterja (slednji vsekakor zadeva storitve in ne pristojnosti). Kocijančič se je zavzel za ustanovitev Kraškega parka (to je podkrepil tudi Dolenc), češ da je bila predvidena KGS »prazna škatla« in na koncu dolgega pisma zapisal, da »čudi me, da niso naši župani v tržaški pokrajini izkoristili možne alternative za ustanovitev kraškega Asterja«. Sardoč je odgovoril, da »nobena od naših občin ni izgubila te možnosti, ker enostavno ni bilo časa« in poudaril, da »spet smo bili prikrajšani za denar, ki so ga drugi v deželi dobili (druge KGS in občine, povezane v združenja Aster). Kraški park, je dodal, vsekakor že obstaja, saj je npr. 75 odstotkov zgoniške občine pod zaščito. Da park že obstaja, je menil tudi Lavrenčič, ker je večji del Krasa na zaščitenih območjih Sic in Zps. Temeljna je torej ustanovitev nove institucije, ki bo upravljala kraško območje. Drugače, pravi Lavrenčič, nas čakajo hudi časi.