fallback-thumbnail

SKGZ: V deželni načrt za upravljanje teritorija vključiti tudi predstavnike manjšine

V sredo 13. t.m. se je na sedežu deželne vlade v Trstu sestala 4. komisija, ki je pristojna za vprašanja teritorija in teritorialno načrtovanje. V imenu SKGZ se je zasedanja udeležil dr. Mario Lavrenčič, ki je pri krovni organizaciji odgovorni za skupino “javne uprave, teritorij in uveljavljanje zakonskih norm”. Lavrenčič je posegel v razpravo in posredoval predsedniku komisije Alessandru Colauttiju tudi pisno stališče SKGZ-ja v zvezi z novim načrtom za upravljanje teritorija.

“S smernicami za reformo upravljanja teritorija Deželni odbor opredeljuje postopek, inštrumente in zainteresirane subjekte pri sestavi novega načrta za upravljanje teritorija (PGT). V zvezi s tem se bodo po mnenju SKGZ pojavile določene težave, ki jih bodo občutili tako prebivalci kot tudi javne uprave, predvsem zaradi razmeroma hitre spremembe urbanistične zakonodaje. SKGZ se vsekakor strinja z nastavitvijo postopka za oblikovanje novega PGT-ja, zlasti kjer se izraža voljo, da bi pri pripravi načrtov in dokumentov bilo soudeleženo prebivalstvo in subjekti, ki so nosilci različnih interesov v zvezi z načrtovanjem in upravljanjem teritorija. SKGZ ne želi specifično obravnavati tematik, ki se tičejo javnih uprav, zlasti občin, saj ugotavlja, da so občine pravilno opredeljene kot primarne ustanove v sistemu javnih avtonomij in glavne nosilke interesov krajevnega prebivalstva. V spoštovanju principa soudeležbe vseh zainteresiranih subjektov in z ozirom na vsebino 1. in 2. odstavka 21. člena zakona 38/2001 ter 1. odstavka 14. člena deželnega zakona 26/2007, SKGZ smatra za potrebno, da se med ustanove in subjekte, ki bodo sodelovali na Konferenci za načrtovanje, vključi tudi predstavništvo slovenske manjšine. Teritorij, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost šteje 32 občin v treh pokrajinah, zato ne sme biti sodelovanje zastopstva pri raznih fazah deželnega načrtovanja le fakultativno, oz. ga ne sme predlagati po lastni presoji pristojna deželna služba. Po mnenju SKGZ-ja je nujno potrebno formalizirati slovensko zastopstvo v samem poslovniku oblikovanja PGT-ja. V spoštovanju evropske vizije razvoja deželnega teritorija SKGZ predlaga, da se s primernimi procedurami omogoči vključitvev obmejnih občin Slovenije in Avstrije v proces načrtovanja, vsaj na področju krajevnih infrastruktur in zaščite teritorija. S permeabilnostjo obmejnega teritorija vsem gospodarskim dejavnostim postane skupno načrtovanje zlasti lokalnih infrastruktur strateškega pomena, ki ga lahko primerjamo pomembnosti čezmejnih infrastruktur v deželnem in državnem merilu.”

(Na sliki: Mario Lavrenčič)

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji