fallback-thumbnail

SKGZ sprašuje in se sprašuje o svoji vlogi

PRIMORSKI DNEVNIK, 23. novembra 2009

Dvorana gropajskega društva SKD Skala je v sredo gostila srečanje v organizaciji Slovensko kulturno-gospodarske zveze, ki je nosila naslov Zakaj naj pristopim k SKGZ? Vprašanje, ki je bilo zastavljeno na letošnjem kongresu organizacije, je bila glavna tema večernega srečanja, ki ga je vodil pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Ace Mermolja. Poleg Mermolje so uvodne misli prispevali še nekateri predstavniki Klopa, mladinske rubrike Primorskega dnevnika, in Livio Semolič, deželni tajnik in pokrajinski predsednik SKGZ na Goriškem. »Civilna družba ne sme pustiti politiko in vodilne kadre, da naredijo vse sami, saj ne bomo boljši, če ljudje ne bodo stopili zraven,« je ob uvodnem pozdravu trdil Mermolja, ki je zagovarjal potrebo po trdni bazi članstva, na kateri graditi notranjo konfrontacijo. Uvodni del so oblikovali mladi ustvarjalci Klopa, ki so ob začetku posega poudarili svojo novinarsko vodilo neopredeljenosti in politične nepristranskosti, nato so v razmišljanju prisotnim izpostavili številna izhodišča, ki zadevajo podobo slovenske manjšine v Italiji. Dotaknili so se številnih tematik, od kadrovanja in nagrajevanja uspešnosti posameznikov, vidne dvojezičnosti, do šolskega izobraževanja. Klopi so nato pozvali prisotne k ustvarjanju nove vizije, ki mora odražati realno stanje in podobo naše manjšine. Očitkom vodstvu krovne organizacije in željam po spremembah je odgovarjal Livio Semolič. Deželni tajnik SKGZ je bil mnenja, da mora kulturno-gospodarska ustanova dodatno izboljšati komunikacijo, saj so bila številna vprašanja, ki so jih sprožili Klopi, večkrat obravnavana znotraj organizacije, vendar niso prišle dovolj do izraza v javnosti. Poudaril je tudi fenomen deasimilizacije, ki je čedalje bolj občuten na Goriškem, predvsem v šolskem ambientu, kjer se beleži porast vpisov v osnovne šole, saj številni otroci iz mešanih zakonov ali iz popolnoma italijanske družine obiskujejo pouk v slovenskem jeziku. Semolič je bil tudi mnenja, da se v manjšinskem gospodarstvu premalo dela za vidno dvojezičnost predvsem pri manjših gospodarskih obratih. Na izzivalno trditev Klopa o razdeljevanju sredstev, ki bi temeljila na kvaliteti, pa je zatrdil, da je treba definirati kriterije in nastaviti pozitivno diskriminacijo, za katero, vsaj pri SKGZ, niso še izoblikovali primernih meril. V nadaljevanju so v razpravo posegli še nekateri prisotni, med temi predsednica Slovenskega kluba Daria Betocchi, ki je bila mnenja, da se predvsem med mladimi širi veliko nezaupanja do manjšinskega vodstva in da postaja problem pasivnosti in prevzemanja večjih odgovornosti vse večji. Tržaški občinski svetovalec Iztok Furlanič je opažal, da so se mladi nekoliko oddaljili od politične opredeljenosti, vendar se vsekakor v lepem številu udejstvujejo v odborih kulturnih in športnih društev, kar je simptom, da kljub občutenemu nezaupanju obstaja določena želja po partecipaciji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v svojem zaključnem posegu izjavil, da je sedanja oblika manjšinske organiziranosti izraz preteklosti, ki v sedanjem času ni funkcionalna in da se je v bližnji preteklosti veliko delalo na zbliževanju in združevanju krovnih organizacij, trenutno pa je zmanjkala neka skupna volja. Pavšič je poudaril, da se vse večje organizacije soočajo s problemi kadrovanja in pomladka, SKGZ pa se je odločila za pot individualnega članstva, kar pomeni, da se lahko v zvezo vključijo vsi tisti, ki hočejo biti soudeleženi v procesu prenove krovne organizacije. (mar)

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo