fallback-thumbnail

SKGZ o namembnosti Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu

Na osnovi 19. člena zaščitnega zakona 38/01 je bil Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu, ki ga sestavljajo zgradba in pritikline, prenesen na Deželo FJK, da ga bo namenila “kulturnim in znanstvenim inštitucijam slovenskega jezika” v brezplačno uporabo za njihove dejavnosti. Dežela je nepremičnino prepisala na lastno premoženje in deželna uprava je že izrazila pripravljenost, da iz lastnih proračunskih sredstev vrne poslopje v uporabo slovenski narodni skupnosti.

PARCELA IN STAVBA Iz študije z naslovom “Prvi korak”, ki jo je izdelal Slovenski raziskovalni inštitut leta 2004, je razvidno, da parcela, na kateri je locirano poslopje Narodnega doma, danes Vrdelska cesta št. 25, obsega 1980 kv.m. površine. Ob stavbni masi so še objekti športnega združenja Libertas. Od začetnih 18,4% pozidanega zemljišča, je danes pozidanih 53% (poslopje ND 640 kv.m. in objekti Libertasa 408 kv.m.). Stavbna gmota se je od začetnih 3480 kub.m. povečala na približno 6500 kub.m. Notranja površina se je tako od začetnih 510 kv.m povečala na približno 1240 kv.m. Razporejenost notranjih prostorov po nadstropjih je trenutno definirana glede na glavni vhod z Vrdelske ulice. Nepremičnina je locirana na področju, ki ni krajinsko in hidrogeološko zaščiteno. V splošnem urbanističnem planu tržaške občine je področje zaobjeto v coni B2 (intenzivno pozidano obmestje). Indeks pozidave zemljišča je 3,5 kub.m/kv.m., ki pa se lahko dvigne na največ 6 kub.m/kv.m. , če se poseg uokviri v podrobni zazidalni načrt. Pozidana površina ne sme presegati 60 % zemljišča, največja dovoljena višina objektov je 10 metrov, odmiki od najbolj oddaljenega cestnega roba in od bližnjih objektov pa ne smejo biti manjši od 10 metrov, minimalni odmiki od meje zemljišča pa 5 metrov. Izvršilne norme splošnega urbanističnega plana omogočajo, da se ob spoštovanju določenih pogojev sme dvigniti posamezne korpuse za največ 2,5 metrov. Splošno materialno stanje poslopja je, kot znano, kritično. Upoštevajoč zadovoljivo razmerje med pozidano in prosto površino, funkcionalnost in površinske danosti, soudeleženi strokovnjaki svetujejo gradbeni poseg “izrednega vzdrževanja”, saj v omenjeni kategoriji lahko obnovimo in zamenjamo dotrajane elemente nosilne konstrukcije, vgradimo novo sanitarno in tehnološko infrastrukturo, obnovimo in zamenjamo dotrajane gradbene elemente. Pogoj je, da ostaneta nespremenjeni stavbna masa in površina objekta. Sv. Ivan že desetletja ni več predmestje mesta Trst, ampak predstavlja del njegovega obmestja. Tu je že Zavezniška vojaška uprava postavila vse slovenske višje srednje šole in tu je nastalo športno središče ŠZ Bor “Stadion 1. maj” kot edino tovrstno središče v mestu in kot nasledstvo Sokola. V Borovem objektu ima trenutno svoj sedež tudi kulturno društvo “Slavko Škamperle”. Pri Sv. Ivanu je že več desetletij prisoten tudi Marijin dom, kjer imajo svoj sedež katoliške, skavtske in cerkvene organizacije tega predela. Dvorano pa obiskujejo tudi osebe, ki niso s temi organizacijami nujno povezane. Dežela želi vedeti od slovenske narodne skupnosti, kako in v katere namene naj obnovi Narodni dom pri Sv. Ivanu. To predstavlja obenem edinstveno priložnost, da postavitev oz. korenito obnovo poslopja načrtujemo že z vnaprej določenimi potrebami in pričakovanji kasnejšega glavnega uporabnika. SKGZ se je skupaj s SSO na različnih nivojih posvetovala z raznimi posamezniki in včlanjenimi ustanovami, z ravnatelji tamkajšnjih šol ter s politiki. Vzeli smo na znanje predlog Glasbene matice in tudi pomisleke ljudi, ki tako ali drugače delajo ali delujejo v okviru Narodne in študijske knjižnice. Vsa javno ali zasebno izražena mnenja in vsi predlogi so izredno dragoceni. Jasno je tudi, da bo katerakoli odločitev na koncu pustila zadovoljne, manj zadovoljne in popolnoma nezadovoljne. Vsaka ponujena rešitev in predlog o namembnosti poslopja pri Sv. Ivanu ima svoje pozitivne in tudi negativne predznake. Ko se za nekaj odločimo, se moramo praviloma nečemu odpovedati. PREDLOG Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je SKGZ mnenja, da bi bilo najbolj smotrno, ko bi Narodni dom pri Sv. Ivanu obnovili v funkciji potreb Narodne in študijske knjižnice. Slednja se že dalj časa sooča s hudo prostorsko stisko, sedaj pa imamo edinstveno priložnost, da zgradimo sodobno knjižnico. Ne bi bilo odgovorno razmišljati, da bi za NŠK že kratkoročno dosegli razpoložljivost zadostnih prostorov v Narodnem domu v Filzijevi ulici, kjer s svojimi dejavnostmi trenutno domuje Visoka šola za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu. V zakonu je zapisano, da “V poslopju v Ul. Filzi v Trstu, nekdanjem "Narodnem domu", in v poslopju na Korzu Verdi v Gorici, nekdanjem "Trgovskem domu", se namestijo kulturne in znanstvene inštitucije slovenskega jezika (začenši z Narodno in študijsko knjižnico) in italijanskega jezika, v skladu z obstoječimi dejavnostmi v omenjenih stavbah, potem ko bo Dežela sklenila konvencijo s Tržaško univerzo za poslopje v Ul. Filzi v Trstu in z Ministrstvom za finance za poslopje na Korzu Verdi v Gorici.” V istem členu je nadalje zapisano, da “V kolikor ne pride do dogovora v roku 5 let, bo vprašanje urejeno v naslednjih šestih mesecih z odlokom predsednika ministrskega sveta”, kar bo očitno naloga nove vlade, ki bo nastopila prihodnjo pomlad. Potrebno bo dogovarjanje in potrebna bodo pogajanja. To pomeni, da se svoji legitimni pravici do souporabe prostorov ne odpovedujemo. Nasprotno. Primernih prostorov v središčnih lokacijah ne bo nikdar preveč in naša skupnost bo znala sproti določevati svoje potrebe in prioritete. Nenazadnje ostaja tudi vprašanje prostorov Glasbene matice, ki ima trenutno svoj sedež v občinski stavbi v Rojanu. Ti prostori pa so za GM za enkrat še vedno brezplačni, kar ne gre zanemarjati. Tudi GM prostori ne ustrezajo in upravičeno si pričakujemo ter prizadevamo, da bo mogoče čim prej evidentirati nove, udobnejše in torej tudi primernejše prostore. Ne moremo pa načrtovati le na osnovi želja in brez konkretnih osnov. Res je, tega si ne skrivamo in tudi ne tajimo, da je lokacija pri Sv. Ivanu odročnejša v primerjavi s centralno lokacijo v Ul. sv. Frančiška. Vemo tudi za statistike glede uporabnikov NŠK, iz katerih je razvidno, da so obiskovalci nižjih srednjih šol po številu šele tretji uporabniki. Pred njimi so univerzitetni študentje in so slovenski in neslovenski zaposleni odrasli, upokojenci ali raziskovalci. Ostaja pa dejstvo, da je Sv. Ivan povezan z mestnim središčem s kar tremi avtobusi, ki krijejo razdaljo v slabih desetih minutah in vozijo z nekaj minutnimi presledki. Tudi z avtom je Sv. Ivan dosegljiv ali celo bolje dosegljiv od mestnega središča. Narodna in študijska knjižnica bi se z zasedanjem sodobno opremljenih in funkcionalnih prostorov pri Sv. Ivanu nikakor ne odpovedala prisotnosti v središču mesta, kjer že sedaj razpolaga s prvim nadstropjem v Ulici sv. Frančiška 20 ter z za enkrat še skromnimi prostori v pritličju Narodnega doma v Filzijevi ulici. Nerealistično in neodgovorno je tudi razmišljanje, ki se po tihem širi, da bi se lahko nove prostore za NŠK doseglo z izgonom Tržaške knjigarne (v pritličju) ter Zveze slovenskih kulturnih društev z Gregorčičevo dvorano vred (drugo nadstropje). Obenem bi hipotetična preureditev in/ali dozidava v Ul. sv. Frančiška terjala dodatna izredna finančna sredstva, s katerimi ne razpolagamo tudi ob upoštevanju, da gre tu za zasebno stavbo. To je, v skrajni sintezi, premišljen in treznemu soočanju odprt predlog, ki ga ponuja Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Osnovno vodilo so interesi celotne narodne skupnosti in vseh organizacij, ki se mora pred izzivi postaviti odgovorno in pogumno. Ne smejo nas prestrašiti spremembe in novosti. Tudi napakam se ne bomo izognili le s tem, da se odločimo, da ne odločamo. V odločanje nas silijo tudi sklepi Programske konference. Tudi zaradi tega bi bilo marsikomu udobneje, ko bi se tudi na konferenco in njene sklepe preprosto pozabilo. Postavi pa se vprašanje, kam bi vse to vodilo in komu ali čemu bi to koristilo. Skupnosti in še posebej mladim gotovo ne.

 

Povezane objave

"Kiss&GO!": Dvojezični poljubi - Razpis za izbor grafičnih in besedilnih elementov projekta
"Kiss&GO!: Dvojezični poljubi
Hvaležnost za žrtvovanje in zaskrbljenost nad sedanjostjo