fallback-thumbnail

SKGZ o Deželni posvetovalni komisiji

Slovenska kulturno-gospodarska zveza pričakuje, da bo Deželna posvetovalna komisija, ki jo predvideva deželni zakon za Slovence v Furlaniji Julijski krajini, čimprej in čimbolj aktivno udejanjila duh samega zakona, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjih institucionalnih odnosov med slovensko narodno skupnostjo in Deželo FJK. Zakon, ki ga je sprejela Illyjeva večinska koalicija novembra 2007, celovito priznava našo prisotnost na deželni ravni in osmislja specifičnost in avtonomnost deželne inštitucije. V tem smislu SKGZ podpira izhodišča, ki jih je na umestitiveni seji slovenske komisije izrekel deželni odbornik in predsednik komisije Roberto Molinaro, da tudi ta vlada ne namerava odstopati od stališč, ki jih je zagovarjala in udejanjala prejšnja levosredinska koalicija. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je mnenja, da ima deželna komisija veliko več pristojnosti od prejšnjih, ki so primarno skrbele za razdelitev sredstev, ki jih je Rim nakazoval naši skupnosti najprej v okviru zakona za obmejna območja in kasneje zaščitnega zakona. Nova komisija bi morala zato v najkrajšem času pripraviti program dela in izpostaviti nekaj prioritet v skladu z njeno funkcijo, ki ji narekuje deželni zakon. Sestaviti je treba spisek vseh zainteresiranih manjšinskih organizacij in se lotiti izhodišč za sklic deželne konference, na kateri bodo ob deželnih sredinah sodelovali tudi predstavniki same komisije, paritetnega odbora in slovenski izvoljeni predstavniki. Predsednik krovne organizacije je mnenja, da bi bilo potrebno konferenco sklicati čimprej, da se oceni položaj dosedanjih odnosov med manjšino in deželno upravo ter da se sestavi strategijo za naslednje obdobje tudi v luči velikih sprememb, ki so se zgodile v tem prostoru. Deželna manjšinska konferenca bi lahko nudila odlično izhodišče za celovito razpravo o manjšinski problematiki na področju kulture, jezika, šolstva, teritorija, gospodarstva in vseh tistih dejavnikov, ki so izraz aktivnosti in vitalnosti naše narodne skupnosti na eni ter Dežele FJK na drugi strani. Pomembno je tudi, kot piše v samem deželnem zakonu, da se začne postopke, da se predstavnike naše skupnosti vključi v vse tiste deželne organizme, ki zadevajo manjšino in njeno prisotnost na deželnem teritoriju. SKGZ je nadalje mnenja, da bo morala komisija odigrati pomembno povezovalno in propozitivno vlogo, kar zadeva izvajanje 21. člena zaščitnega zakona, ki namenja 500.000 evrov letnega prispevka za socioekonomske pobude Slovencev na Videmskem. Kot je povedal sam Molinaro, bo letošnji znesek (zaradi zamud pri izplačevanju) znašal 1,5 milijona eu. SKGZ je mnenja, da je treba ta sredstva pravilno izkoristiti na podlagi realnih potreb teritorija. V tem smislu podpira predlog kulturnih in drugih slovenskih organizacij z Videmskega, da bi del teh sredstev potrebno usmerili v večnamenski center, ki nastaja na pobudo Inštituta za slovensko kulturo. Projekt predstavlja stvaren in inovativen prispevek kulturni in jezikovni rasti Slovencev na Videmskem in je bil doslej deležen široke podpore tako v naši skupnosti kot tudi v Sloveniji. Na zasedanju komisije je predsednik Pavšič izrazil željo, da bi Dežela primerno uveljavila večjezičnost, ki mora temeljiti na zakonski in strokovni podlagi. Zato 100 tisoč evrov, ki jih bo FJK namenila za ovrednotenje rezijanščine in drugih slovenskih narečij v videmski pokrajini, ne sme postati razlog za polemike in umetne delitve znotraj naše skupnosti, kot se je v zadnjem času posebej izkazalo v Reziji. Dežela FJK se mora zato izogniti nevarnosti, da takšne in druge pobude, ki nastajajo, ne bodo ustvarile razloge za »jezikovne in narečne vojne«, ki nimajo nikakršnih podlag in imajo prej strankarsko-politično, da ne rečemo volilno valenco. Vrednotenje narečij je pozitivno do meje, ko ne trči ob uveljavljanje standardov manjšinskih jezikov in njihovo mednarodno in vsedržavno zakonsko podlago. Deželni zakon (3. člen) posebej omenja sodelovanje Dežele FJK z bližnjo Slovenijo in v tem okviru izpostavlja vlogo, ki jo pri teh odnosih odigra sama manjšina. Koristno bi zato bilo, ko bi se po treh letih zatišja ponovno sprožili postopki za obnovo sestajanja delovnih omizij med Slovenijo in FJK, v okviru katerih deluje tudi manjšinsko, ki ga sestavljajo predstavniki SSO, SKGZ, Unije Italijanov in Samoupravne obalne italijanske narodne skupnosti.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo