SKGZ negativno ocenjuje vsebino in duh novega deželnega zakonskega osnutka o zaščiti, ovrednotenju in promociji jezikovno-kulturne dediščine Dežele FJK

Slovenska kulturno-gospodarska zveza izrazito negativno ocenjuje vsebino in duh zakonskega osnutka Dežele Furlanije Julijske krajine z naslovom :“Zaščita, ovrednotenje in promocija jezikovno-kulturne dediščine Dežele FJK”, ki so ga predstavili deželni svetovalci desne sredine Piero Camber, Daniele Galasso, Roberto Novelli, Antonio Pedicini in Gaetano Valenti iz vrst PdL (Stranka svoboščin), Giorgio Venier Romano (UDC-središčna stranka) in Luigi Ferone Stranke upokojencev. Srž zakona je v besedah, ki jih je izrekel tržaški svetnik Piero Camber, ko pravi, da podpisniki z zakonom:“ ne želijo nasprotovati zakonu o furlanščini, ampak želijo zajamčiti primerno zaščito ostalih jezikovnih stvarnosti, kot so tržaščina, istro- venetska govorica, goriška furlanščina, “bizijanščina”, “il grasian”, videmsko- beneška govorica, rezijanščina, po nasen in nadiščina.” Še jasnejši je čedajski svetnik Roberto Novelli, ko pravi:“ Zakonski osnutek želi priznati polno kulturno dostojanstvo narečjem, kot sta nadiščina in rezijanščina, ki imajo svojo identiteto in so po krivici vključena v zaščitni zakon za Slovence, kar zanika njihovo specifičnost in zgodovinske korenine. Omenjene skupnosti se ne čutijo slovenske, ampak italijanske in že dolgo časa vprašujejo za zakon, ki naj potrdi njihovo jezikovno posebnost.” Zakon, ki ščiti vsako krajevno narečje bi bil povsem nenavaden, saj je v Italiji, kot tudi v Sloveniji in drugje, narečij ogromno. Cilj zakona je torej v zanikanju zgodovinskega dejstva, da živijo v videmski pokrajini Slovenci. Zakon, ki naj bi ga dežela kmalu sprejela, se ne slučajno pridružuje naporom, da bi izničili državni zakon za jezikovne skupnosti št.482 iz leta 1999. S temi predlogi se desna sredina, ki vodi Deželo Furlanijo Julijsko krajino, potrjuje kot protislovenska. To v času, ko so padle meje med Italijo in Slovenijo, ko je Slovenija enakopravna članica EU, ko uporablja evro in ko je predsedovala Evropski uniji. To nič ne pomaga. Zanikanje obstoja Slovencev v videmski pokrajini v resnici pomeni, da so Slovenci nekaj negativnega in slabega. Skratka, gre za duh in misel, ki sta se kotila v časih narodnopreporodnih sporov, iredentizma, fašizma in povojnega frontnega protislovenstva s tajnimi organizacijami Gladio in drugim. Sedaj se iste misli pojavljajo v milejši obliki in skrivajo svojo pravo vsebino za potrebo, da se zaščitijo obstojna in neobstojna narečja. Sama formulacija zakonskega osnutka je izrazito neznanstvena in politična ter pozablja tudi na preprosto dejstvo, da so se nekateri občinski sveti v Benečiji izrekli za vstop v seznam občin, kjer naj velja v svoji polnosti zaščitni zakon za Slovence. Še več. Občutek imamo, da stoji za vsem tem jasna politična “režija”, drugače bi s težavo razumeli nekatere poteze, ki ob deželnem zakonu za “beneška narečja”, izpodkopavajo temelje obstoja in rasti slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem. To trči tudi v vzpodbudne besede in napovedi ob nedavnem medministrskem srečanju v Rimu, ki sta ga vodila slovenski in italijanski zunanja ministra Dimitrij Rupel in Franco Frattini. Srečanje, ki ga je SKGZ pozdravila. S pretvezo podpore krajevnim narečjem se v bistvu uničuje slovenski jezik med našimi rojaki v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji. In to kljub dvema državnima in deželnemu zakonu, ki jasno govorijo o prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem. Te zakonske pobude nastajajo v času, ko dvojezična šola v Špetru postaja vodnik in steber utrjevanja jezikovnega osveščanja med mladimi Benečani. Je viden znak narodnostne rasti in močan razlog za vztrajanje naših rojakov, ki so bili prevečkrat postavljeni na rob narodnostnega dostojanstva. In prav šoli v Špetru gre naša posebna pozornost in zaskrbljenost za njen nadaljnji obstoj. Ko bi prevladala šolska reforma, ki jo predlaga zdajšnja desnosredinska vlada v Rimu, bi namreč povsem propadel zdajšnji model dvojezičnosti te šole, ki je postala zvezda vodnica za številne družine iz teh krajev, ki so se množično opredelile za špetrsko dvojezično šolo. Vse to se dogaja v tretjem tisočletju, ob evropski integraciji, po padcu vseh mej (fizičnih in psihičnih) in v demokratični državi.

Rudi Pavšič Predsednik SKGZ