SKGZ ne sme podcenjevati posledic krize družbe KB1909

TRST – Poziv iz razprave na seji deželnega in pokrajinskih svetov

V debati tudi o državnih prispevkih za popravilo in obnovitev domov

TRST – Slovenska kullurno-gospodarska zveza ne sme na noben način podcenjevati posledic (gospodarskih in političnih) hude krize družbe KB1909, ki je – kot znano – v likvidacijskem postopku. To je, če strnemo, poziv, ki je izstopal v razpravi, ki je na ponedeljkovi seji deželnega in pokrajinskih svetov ter individualnih članov krovne organizacije sledila uvodnima poročiloma Rudija Pavšiča in Dušana Košute (družba Dom). Na seji, ki jo je vodil predsednik deželnega sveta Igor Kocijančič, je tekla beseda tudi o perspektivah popravil in obnov Stadiona 1. maj ter kulturnih domov z doslej neizkoriščenim denarjem (5,3 milijona evra) iz zaščitnega zakona.

Molki in »skupna lastnina«

Boris Siega, ki se je prvi oglasil, se je vprašal, kakšna bo usoda, v najslabšem scenariju za KB1909, njenih deležev v Domu, pri upravljanju družbe pa sta bila Tržaška matica in Sklad Trinko premalo informirana o dejanskem položaju v njej. Večkrat je prihajalo do konflikta interesov, zato si Siega nadeja korenit (tudi kadrovski) zasuk v finančno-gospodarski usmeritvi SKGZ, »katerega vodstvo si mora prevzeti določene odgovornosti za nastalo situacijo.« Siegi je glede odnosov z Domom odgovoril Boris Peric, po katerem izrazito manjšinski 10-odstotni delež KB 1909 ne more nikakor pogojevati usmeritve nepremičninske družbe.

Stefanu Ukmarju ni všeč, da se govori o nepremičninah v lasti SKGZ (primerjal jo je z vsemanjšinsko srenjo} oz. sorodnih družb, »saj je to po njegovem skupna lastnina, ki smo jo podedovali še iz časov Jugoslavije.« Deželni svetnik DS je upal, da bodo voditelji krovne organizacije v zvezi z likvidacijo KB1909 »potegnili posledične zaključke, ker tega niso storili, bo treba očitno počakati na kongres SKGZ.« Ukmarja skrbijo umetniške slike, ki jih hrani finančna družba, za katere je Peric zagotovil, da jih ne bodo prodali.

Da ima Siega pri svojih kritičnih ocenah precej prav je pritrdila Tamara Blažina, ki sicer specifično ni poglobila situacije KB1909. Poslanka se je raje zaustavila pri koriščanju 5,3 milijona evra iz zaščitnega zakona ter priporočila vsem zainteresiranim dejavnikom, da morajo vsi postopki v zvezi z javnim denarjem potekati transparentno.

Primer TKB in mladi

Predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Živka Persi je spomnila na katastrofalne učinke, ki ga je na slovensko manjšino imel krah Tržaške kreditne banke. Situacije KB1909 ne gre primerjati s tistimi časi, res pa je, da so zadnja dogajanja načela ugled SKGZ. Predsednica je pozdravila napore za sanacijo družbe Dom in pohvalila njeno sodelovanje z ZSKD ter kulturnimi društvi. »Večkrat imam vsekakor vtis, da ko obravnavamo ta vprašanja, dejansko govorimo med sabo, zlasti mladi pa imajo čisto drugačna gledanja in drugačne pristope do manjšinskega vsakdana,« je dejala Persijeva.

Da ima glavnina slovenske manjšine drugačno percepcijo o dogajanjih kot njeni politični vrhovi, je prepričan tudi Igor Dolenc. Že na nedavni deželni skupščini Slovencev DS je nekdanji deželni svetnik opozoril, »da nekatere stvari pri KB1909 žal spominjajo na polom TKB, tudi zato, ker marsikdo v manjšini meni, da se tudi danes nekaj skriva oziroma prikriva.«

Imamo dovolj kadrov?

Medtem ko je Siega opozoril na pomanjkanje kadrov v gospodarsko-finančnem seklorju, je Livio Semolič načel problem sposobnih ljudi v naših uslanovah in organizacijah. Velike novosti na področju domov (Semolič je omenil tudi tržaška Narodna domova in goriški Trgovski dom) zahtevajo usposobljene kadre, ki jih Slovenci očitno nimamo oziroma smo premalo naredili, da bi jih sploh imeli.

Ace Mermolja je obžaloval, da se je problem KB1909 iz gospodarskega prelevil v političnega in to ob ugotovitvi, da se slovenska manjšina iz dneva v dan manjša. Mermolja se je navezal na vprašanje domov v središču Trsta in izrazil prepričanje, da bi se lahko Slovensko stalno gledališče mirno preselilo v Narodni dom v Filzijevo ulico »saj je Kulturni dom pogosto prazen.« Sandor Tence

TKB, KB in SKGZ

Na ponedeljkovi seji SKGZ, kot tudi na nedavni skupščini slovenske komponente Demokratske stranke, so nekateri krizo družbe KB1909 tako ali drugače primerjali s polomom Tržaške kreditne banke. Primerjava je zgodovinsko, gospodarsko in politično zelo tvegana in po mojem tudi nerealna. S krahom tržaške banke se je posledično sesulo ti. družbeno manjšinsko gospodarstvo, ki se potem nikoli več ni postavilo na noge. Tudi v primeru za KB1909 najslabšega scenarija se to ne bo sedaj ponovilo. Prvič, ker tega družbenega gospodarstva dejansko ni več, in drugič, ker so se manjšinske ustanove z odločilno pomočjo italijanske države fìnančno osamosvojile. V primeru stečaja KB1909 bi vsekakor nastradalo okoli 250 zaposlenih (za našo skupnost je to velika številka), naši kulturni in drugi domovi pa naj ne bi bili ogroženi, nam zagotavljajo pristojni.

Polom TKB je takrat odnesel vodilni kader SKGZ in zelo malo je manjkalo, da ne bi pod ruševinami ostala celotna krovna organizacija. SKGZ je takrat prevzela skupina ljudi (omenil bi Rudija Pavšiča, Jole Namor in Aceta Mermoljo), ki je v zelo težkih pogojih dejansko na novo ustanovila organizacijo, iz katere se je na novo razvila tudi KB1909.

Od takrat je minilo več kot dvajset let in danes, kot takrat, je SKGZ pred zelo težko preizkušnjo. Nihče ne more napovedati kakšna usoda čaka fìnančno družbo, SKGZ se je v primerjavi s krahom TKB, ko je odreagirala nerodno in pozno, glede KB1909 odzvala precej hitro, če bo odziv dovolj učinkovit za zaščito ugleda krovne organizacije pa bo pokazal čas. Odvisno bo tudi od prihodnjih korakov njenega vodilnega kadra. Pavšič je postal predsednik v kriznih razmerah, s katerimi se znova spopada. To bo njegova zadnja velika preizkušnja pred napovedanim odhodom z vodilnega mesta SKGZ.

Sandor Tence

»Rešilni pas« družbe Dom

TRST – V uvodnem delu razgibane ponedeljkove seje v Dijaškem domu Sreško Kosovel sta glavno besedo, kot smo poročali, imela predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik nepremičninske družbe Dom Dušan Košuta. Pavšič se je glede »preusmeritve« 5,3 milijona evra iz neizkoriščenega sklada za slovenščino v sklad za popravilo in obnovo domov zahvalil italijanski in deželni vladi, politično pa Demokratski stranki. Izrazil je tudi upanje, da bo leva sredina v vidiku parlamentarnih volilev premostila sedanje delitve, kar bo sicer zelo težko, če že ne nemogoče.

Nekdanji predsednik in sedaj likvidator KB1909 Boris Peric je obnovil zgodovino in dogajanja, ki so privedla do hude krize finančne družbe (imeli smo nogometaše, ki so upravljali podjelja, je priznal). Konec januarja bodo znani glavni obrisi njegovega sanacijskega načrta, spomladi pa naj bi bili izvedeni prvi konkretni koraki za rešitev družbe. Glavni cilj sanacije je vsekakor ohranitev 240 delovnih mest. Peric, po katerem je SKGZ zasebna družba, ki odgovarja svojim članom, se je »udaril« s Stefanom Ukmarjem, ki je omenil dogajanja okrog kriškega Ljudskega doma. »Nepremičninska družba stranke, ki je nasledila KPI, bi Ljudski dom enostavno prodala in, kljub neizpolnjenim obljubam Valentina Cossutte, je dvorano v Križu polem kupila družba Dom,« je povedal Peric.

SKGZ sodeč po Pavšičevih in Pericevih besedah veliko polaga v družbo Dom, ki je in se bo – kot je pojasnil Košuta – doživela korenito prestrukturiranje, ki ima za cilj tudi ustvariti “rešilni pas” za ti. neprofitne nepremičnine (kulturni in drugi slovenski domovi) v primeru neuspeha sanacije KB1909.

Dolinski župan Sandy Klun je obžaloval, da so 5,3 milijona evra namenili samo »zasebnim« domovom in ne občinskim, kot je Dom Franceta Prešerna v Boljuncu. Po zakonu žal to ni bilo mogoče, mu je odgovorila poslanka Tamara Blažina. (st)