SKGZ izraža pozitivno pričakovanje po rimskem srečanju med predsednikoma vlade Pahorjem in Berlusconijem
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža svoje pozitivno pričakovanje po rimskem srečanju predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja pri italijanskem kolegu Silviu Berlusconiju. Načelne obljube šefa italijanske vlade, da bo upošteval zaskrbljenost, ki mu jo je izrazil predsednik Pahor (in v poslanici obema premierjema tudi predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji) glede nevarnosti nižanja finančnih sredstev, se morajo sedaj spremeniti v konkretna dejanja. V tem smislu SKGZ pričakuje, da bo italijanska vlada v proračunski dokument za leto 2010 ohranila isto vsoto denarja, ki jo je manjšina bila deležna v času Prodijeve vlade, kot predvideva sam zaščitni zakon. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič izreka zahvalo predsedniku Borutu Pahorju za prizadevanja v korist naše narodnostne skupnosti, ki jih je pokazal tudi ob tokratnem obisku v Rimu. Pomoč, ki jo v teh težkih časih izkazujejo slovenske vladne in druge državne inštitucije, je zelo pomembna in se uokvirja v iskanje čim višjega nivoja dobrososedskih odnosv, ki v bistvu predstavljajo pomembno jamstvo za uspešno delovanje obeh narodnih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Pomembno je tudi, da na rimskem srečanju so potrdili, da bodo preloženo slovensko-italijansko medvladno srečanje pripravili oktobra v Ljubljani. Na njem bodo predstavniki obeh vlad imeli priložnost, da poglobijo in poiščejo primerne odgovore na nekatera odprta bilateralna vprašanja. V tem smislu bi bilo velikega pomena, ko bi se delovnega medvladnega srečanja lahko udeležili tudi predstavniki obeh manjšin. Slovenska kulturno gospodarska zveza podpira vsa prizadevanja, da bi se za našo skupnost v Rimu (in v Deželi FJK) poiskalo dolgoročne in strukturne finančne rešitve ob vse bolj številnih kriznih zariščih, ki se odpirajo v nekaterih osrednjih kulturnih, izobraževalnih in medijskih ustanovah Slovencev v Italiji. SKGZ je prepričana, da ob nastalem položaju in splošni gospodarski krizi je tudi znotraj manjšine potreben racionalnejši pristop pri uporabi finančnih resurzov. Dogovoriti se je treba o nekaterih prioritetnih izbirah, ki morajo biti povezane s takšnim upravljanjem naših ustanov in organizacij, da ne bodo povzročale letnih primanjkljajev, ki jih manjšinska organiziranost ni v stanju obvladati.