SKGZ in SSO podala obračun ob izteku leta

Kljub vsem okoliščinam bo leto 2021 imelo na slovensko narodno skupnost v Italiji dolgoročen vpliv, z iztekom leta pa se končuje izredno posebno razgibano in zanimivo obdobje, ki so ga označili dogodki, kot stoletnica in vrnitev Narodnega doma v Trstu s srečanjem predsednikov Slovenije in Italije, vrnitev goriškega Trgovskega doma v upravljanje slovenskim organizacijam, srečanja vladnega omizja za manjšino in drugi dogodki, pri katerih sta krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij vsakič dobili skupen jezik z vsemi, to pa je prineslo tudi določene rezultate. Tako menita predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, ki sta danes dopoldne v tržaškem Narodnem domu podala obračun iztekajočega se leta in načrte za prihodnost.

Obe organizaciji vstopata v kongresno in volilno leto, pri čemer se Dobrilova še ni izrekla, ali bo zopet kandidirala za predsednico, medtem ko je Bandelj potrdil, da se bo potegoval za tretji mandat. Zanj je bilo to obdobje pozitivno, saj je vrnitev Narodnega doma velik projekt, glede katerega nihče ni verjel, da se bo zgodil, tudi obisk predsednikov Slovenije in Italije v Narodnem domu, na bazovski gmajni in pri šohtu je bil pravilen, saj je sprožil pozitiven proces dialoga, je dejal Bandelj, ki je to označil za pot prihodnosti. Predsednik SSO še ne razmišlja o skupni organizaciji Slovencev v Italiji, želi pa si sodelovanja, ki naj ne obsega samo civilne družbe, ampak tudi politiko. Kot primer sodelovanja oz. skupnih organizacij je omenil Fundacijo Narodni dom, kjer bi bilo po njegovih besedah potrebno več operativnosti, in Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu. Med izzivi prihodnosti je Bandelj izpostavil šolstvo oz. avtonomijo šolskega sistema Slovencev v Italiji in za to pristojnega urada, kjer je pomembno, kdo bo tam sedel in načrtoval avtonomijo: za predsednika SSO je donedavni vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini odlična oseba na pravem mestu. V bližnji prihodnosti pa se napovedujeta seji vladnega omizja za manjšino in paritetnega odbora za vprašanja manjšine.

Dobrilova je med dogodke na Goriškem poudarila pomen dodelitve evropske prestolnice kulture za leto 2025 Gorici in Novi Gorici, dalje vselitev Narodne in študijske knjižnice in Glasbene matice v Trgovski dom, obisk predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, obisk ministrice Helene Jaklitsch in skupen napor za posodobitev slovenskih jasli. Na Videmskem je izpostavila projekt Ikarus, ki je vzdolž meje prinesel kulturno-turistične vsebine, dalje slovesnost ob kulturnem prazniku, dinamičnost mladine z društvom Robida in krepitev Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. Za Tržaško je bila prelomna tretja deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine z novimi vsebinami zlasti na področju jezikovne politike. Dalje je predsednica SKGZ omenila obnavljanje Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer bo nastalo raziskovalno središče, komplementarno Stadionu 1. maj.

Glede organiziranosti je Dobrilova poudarila potrebo po pluralnosti, hkrati pa tudi potrebo po tem, da se stopi skupaj, ker dvojniki stanejo, sredstva krovnih organizacij pa zadostujejo za usklajeno skupnost, ki ne podvaja dela. SKGZ noče ničesar vsiljevati, vendar bi lahko dorekli neko obliko, kar navsezadnje ljudje tudi pričakujejo. Glede prihodnosti pa je tudi sama poudarila, da mora biti izobraževanje skrb vseh, tako manjšine kot Slovenije, ki naj pomaga, da naše šolstvo zaživi avtonomijo. Pri tem je omenila potrebo po spremembi 13. člena zaščitnega zakona št. 38/2001, kjer je govor o posebnem šolskem uradu in komisiji. Le-ta pa naj vodi oseba, ki ima zajamčena pooblastila ter ki naj zna vlivati pogum, spregovoriti staršem in tolmačiti reforme, predvsem pa naj zna povezovati. Med nami taki profili obstajajo, zato malodušje ni na mestu, je dejala. (Primorski dnevnik, 24.12.2021)