SKGZ in SSO o sekciji na konservatoriju Tartini in večjezičnosti v Kanalski dolini
Manjšinsko omizje za šolsko problematiko postaja vse bolj nujno sredstvo za celovito in primerno reševanje vrste odprtih vprašanj in za bodoče načrtovanje pobud na področju šolstva in izobraževanja. V naši skupnosti je več subjektov, ki se posredno in neposredno ukvarjajo s temi problemi, ti pa so premalo povezani med seboj. Za vsako jezikovno skupnost sta jezik in šola tesno povezana, zato je treba te probleme nujno obravnavati tako s strokovnega kot tudi z družbeno-političnega zornega kota, različne poglede pa spraviti pod skupni imenovalec, ki naj postane kažipot pri izbiri potez za kakovostno rast slovenskega šolstva v Italiji.
Povolilni čas bo priložnost za resno razpravo o nastanku šolskega omizja. To je mnenje predsednikov krovnih organizacij, Rudija Pavšiča za SKGZ in Walterja Bandlja za SSO, ter načelnika Urada za slovenske šole v FJK Igorja Giacominija in predsednice paritetnega odbora Ksenije Dobrila, ki so se v ponedeljek sestali na sedežu Sveta slovenskih organizacij.
Na srečanju so poglobljeno analizirali vprašanje slovenske sekcije na konservatoriju Tartini v Trstu tudi v luči nedavnih srečanj obeh slovenskih glasbenih šol z vodstvom konservatorija. Predsednika krovnih organizacij sta izpostavila vsebino pobud, ki sta jih izpeljala tako v povezavi s šolami kakor tudi na drugih nivojih. Prisotni so ugotovili, da je treba poiskati primerno rešitev v najkrajšem možnem času, saj se problematika vleče že predolgo. Zaradi povedanega bo naslednji teden srečanje tudi s predstavniki obeh glasbenih šol, ki sta izdelali skupen predlog glede slovenske sekcije konservatorija.
V naslednjem tednu se bodo sestali tudi s predstavniki društev Planika in Don Maria Černeta iz Kanalske doline, da skupaj dorečejo postopke za sistemsko in dokončno ureditev večjezičnega šolskega poučevanja v tem predelu videmske pokrajine. Vodja šolskega urada Igor Giacomini je izpostavil različne modele poučevanja slovenščine in drugih jezikov, ki se lahko udejanjijo v teh krajih. Pomembno je, da znotraj naše skupnosti pride do skupnega stališča, ki ga bo potrebno zagovarjati na pristojnih mestih, da se iz zdajšnjega stanje pride na višji in kakovostnejši nivo poučevanja slovenskega jezika.
Predsednika krovnih organizacij, Pavšič in Bandelj, sta na srečanju izpostavila tudi vprašanje elektronskih šolskih dnevnikov v italijanski obliki in se zavzela za skupno in enotno operativno rešitev, ki bo tudi z novo tehnologijo zagotovila vsebine v slovenskem jeziku in za kar bo treba poiskati potrebna finančna sredstva. Vztrajanje (na nekaterih šolah) pri italijanskih šolskih dnevnikih ne bi bilo v sozvočju s samim zaščitnim zakonom in bi v bistvu nižalo niva slovenskega jezika na naših šolah.